Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

GEOSS

ponedeljek, 4. junij 2018, ob 05:28, Silvo Baznik, ogledov: 678

Silvo Baznik: Lepo jutro vabi na kolo. 

Vstanem, ko se dani in pri zajtrku se mi pridruži žena. Popijeva še kavico, malce poklepetava in počasi se odpravim na pot s kolesom. Tokrat bom prekolesaril okoli trideset kilometrov do geometrijskega središča Slovenije in približno toliko še nazaj.

Kljub temu, da sije sonce, je jutro relativno hladno, ko izpod koles brzijo prvi kilometri. Iz mesta na vzhod do Laz je precej sence, ki jo mečejo hribi nad železniško progo. Od tu dalje pa je že prijetno toplo in ko so za menoj naslednji kilometri prevozim Jevnico, Kresniške poljane in Kresnice, kjer zapeljem preko mostu čez reko Savo na najbolj prometni del moje poti. Velika večina šoferjev priganja svoje jeklene konjiče hitreje kot je dovoljeno in piš vetra me spremlja vse do Spodnjega Hotiča, kjer odvijem proti Vačam.

Po dolinici kolesarim sam, le sem ter tja srečam avtomobil in že sem na vzponu, na klancu z nekaj serpentinami, ki jih hitro prevozim in vrtim gonilko nato po zložnem klancu skozi Ržišče v Vače in nadaljujem vzpon mimo toplarja v Slivno, od koder je lep pogled na Limbarsko goro in Kamniško Savinjske Alpe v ozadju. Še nekajkrat pritisnem na pedala in že sem v vasi in pri GEOSSu, kjer sestopim s kolesa. Lepo je urejeno spominsko obeležje z verzem pesnika Franceta Prešerna: “Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan” in tu naredim odmor in se prepustim misli pesnika. Ko bi le imeli vedno pred očmi to lepo misel, bi bilo enkratno.

Tu poteka tudi mednarodna spominska pot zavezništva, Vranov let, posvečena pobegu in osvoboditvi sedeminosemdesetih britanskih ujetnikov in njihovi poti iz Maribora do Metlike. Vsekakor vredno branja in spomina na dogodek iz epopeje slovenskega naroda.

Ponovno sedem na kolo in pritisnem na pedala. Iz Slivne se spustim v Vače, odvijem v Klenik in se ustavim pri kopiji vaške situle, od koder je le še lučaj do znancev, Gospodarica peče domači krušni kruh in kaj se bolj prileže kot rezina domačega kruha. Beseda da besedo in obudimo spomin na pokojnega prijatelja ter rečemo še nekaj o vremenu, preden se poslovim in na kolesu odjezdim po že znanih cestah v dolino in čez Savo v Kresnice. Na nebu se kažejo prvi oblaki, znanilci popoldanskih neviht in zato še malce bolj pritisnem na pedala srečajoč številne kolesarje na poti proti domu. Vračam se po jutranji poti s postankom pri sotočju rek Ljubljanice in Save, nato prevozim še zadnjih pet kilometrov in ustavim pred domom po šestdesetih kilometrih.


 

Oznake: KOL
eXTReMe Tracker