Silvo Baznik 20.05.2018 07:28 2415 0

Kolesarjenje

Silvo Baznik: Končno so smuči v kotu čakajoč na novo sezono in čas je za kolesarjenje.

V ranem jutru z ženo sedeva na kolesi in se odpeljeva. Iz domačega okolja v zmernem ritmu voziva po asfaltni prevleki in po dveh kilometrih prečkava most čez reko Ljubljanico.

Na nebu prevladuje sivina meglice, ki nekaj metrov nad tlemi vztraja in zakriva modro nebo. Kolesariva do sotočja Ljubljanice in Save, kjer se za nekaj trenutkov ustaviva in nato nadaljujeva ob železniški progi do Laz in Jevnice, kjer je postanek ob pitju jutranje kavice in kjer se žena poslovi in gre svojo pot medtem, ko nadaljujem z vrtanjem pedal v smeri Litije. Prekolesarim Kresniške poljane in Kresnice, prečim železniško progo in vozim ob desnem bregu Save s postankom ob umetnih brzicah ter se povzpnem na Pogonik. Po slabši cesti nadaljujem kolesarjenje in z nekaj vzpona in spusta preko Podšentjurja prispem v Litijo, kjer so ceste skoraj prazne. Povzpnem se po klancu in se spustim v Šmartno, kjer odvijem desno v smeri Trebeljeva.

Kolesarim in srečujem številne kolesarje, ko me prehiti na specialki ženin nečak, s katerim izmenjava nekaj besed in že je daleč pred menoj. Opazujem travnike ob cesti in po nekaj kilometrih se prične triinpolkilometrski klanec, ki me popelje na Trebeljevo po dobrih štiridesetih kilometrih vožnje.

Odločim se še za dober kilometer vzpona na Prežganje do cerkvice Sv. Marjete in nato gre le še navzdol. Hitro sem nazaj na Trebeljevem in po dolgem klancu se spustim v dolino Besnice. Tokrat vrtim pedala kar se da hitro in dolino prekolesarim v visoki hitrosti, da pred železniškim podvozom bistveno zmanjšam hitrost in v zmernem tempu hitim proti domu.

Ko se ustavim pred domačo hišo. je za menoj dvainšetdeset kilometrov cest in pozdravim ženo, ki je s svoje ravninske ture prispela nekaj minut pred menoj. Tako je kolesarska sezona zamenjala turnosmučarsko in kolo bo brzelo vse do naslednje zime.