Dnevnik - Gorazd Suhadolnik: ... kot vesoljski poligon
V letošnji glavni sezoni je več odprav na glavne osemtisočake, povezanih z znanostjo. Američani raziskujejo genetiko dvojčkov, Švedinja starost ledenikov, Angležinja pa agitira za študij znanosti.
Ameriška plezalca Willie Benegas in Matt Moniz, ki bosta maja poskušala stopiti na vrh Everesta, sodelujeta v raziskavi o genetskem prilagajanju dvojčkov v najskrajnejših zemeljskih razmerah. Raziskovalni projekt, ki je del študijskega projekta ameriške vesoljske agencije Nasa, je zelo zahteven, saj si morata alpinista na neprijazni nadmorski višini in v hudem mrazu sama jemati vzorce lastne krvi, sline in drugih telesnih izločkov. »Jemanje vzorcev za prvi takšen raziskovalni genetski projekt ni preprosto,« pravi 20-letni Matt Moniz, študent elitnega ameriškega kolidža Dartmouth, ki je leta 2014 kot najmlajši Američan osvojil osemtisočak Makalu le sedem dni po tem, ko je stopil na vrh osemtisočaka Čo Oju. Z 49-letnim profesionalnim plezalcem Williejem Benegasom sta si doslej uspela trikrat odvzeti krvne vzorce, nazadnje na tretjem višinskem taboru pod Everestom na višini 7200 metrov. Od tam sta 5. maja celo odsmučala do drugega višinskega tabora na višini 6400 metrov. V raziskavi sodelujeta tudi njuna brata dvojčka, Damian Benegas in Kaylee Moniz (Benegasa sta enojajčna, Moniza pa dvojajčna dvojčka), ki v obdobju odprave bivata na ničelni nadmorski višini in služita kot kontrolna raziskovanca.
Švedska alpinistka na Makaluju
Švedska alpinistka Carina Ahlqvist poskuša kot sodelavka v programu Iniciative za podnebne spremembe pri Evropski vesoljski agenciji (Esa) opraviti vzpon na 8481 metrov visoki Makalu, peto najvišjo goro na svetu. Vzpon znane osvajalke osemtisočakov je namenjen razumevanju podnebnih sprememb v himalajskih gorstvih, Ahlqvistova pa ob tem z zajemanjem vzorcev in terenskimi meritvami sodeluje pri dopolnjevanju rezultatov satelitskih posnetkov Ese. Carina Ahlqvist sicer ni znanstvenica, sodelovala pa je že z Naso in vodilnimi univerzami v ZDA in Evropi, za katere je zbirala vzorce snega, ki so jih analizirali med preučevanjem podnebnih sprememb. Tokrat zbira vzorce kamnin na zgodovinskih ledeniških morenah, da bi določili njihovo starost. Znanstveniki predpostavljajo, da so nekatere morene, ki so jih ustvarili ledeniški nanosi, stare več tisoč let. Švedinja je sklenila partnerstvo z Eso, da bi skupaj pokazali, kako so meritve poglavitnih podnebnih spremenljivk, ki jih izvajajo v programu Ese, pomembne za razumevanje podnebnih sprememb.
Iz starosti vzorcev in s tem povezane rekonstrukcije nekdanjega ledenika bo mogoče ugotoviti podnebne razmere v tistem času in vpliv nekdanjih ledenikov na podnebne spremembe. Bolje ko bomo razumeli, kako se ledeniki odzivajo na podnebne spremembe, bolje lahko modeliramo njihovo prihodnjo evolucijo in ublažimo morebitne posledice skrb zbujajoče usihajočih vodnih virov, menijo znanstveniki z Ese.
Everest bo osvajala tudi Melanie Windridge, fizičarka iz Velike Britanije. S poskusom vzpona bo v okviru komunikacijske kampanje prepričevala mlade, da se odločijo za študij znanosti. V odpravi bo združila široko paleto obstoječih raziskav in inovacij, povezanih z Everestom, in predstavljala različna področja znanstvenega dela in študija.