Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Špik nad Nosom

 

 

ponedeljek, 14. maj 2018, ob 05:29, Metod Škarja, ogledov: 768

... po strmi JZ vesini je bil cilj zadnje ture. Z Janezom loviva zadnje razmere za smuko to sezono. Glede na objavo M&M tri dni pred tem ...

... pričakujeva zelo dobro pomladno smuko.

Vendar zgodaj zjutraj, ko pogledam vertikalno sondažo nad Vidmom (pred časom se je zgodaj zjutraj dalo videti tudi aktualno sondažo nad Ljubljano, a so v zadnjem času objavo le-te premaknili nekam na dopoldanske ure, vsekakor prepozno za jutranjo kontrolo temperatur po višini), le ta kaže ničlo na okoli 2300 m, približno na tej tej višini pa tudi potencialno plast nizke oblačnosti; Kredarica ima celo -3 stopinje. In res, ko se peljeva proti Julijcem, se okoli nekaterih vrhov že nabira strop, nebo je sivo, če že ne bodo Špiki v megli, pa odmrznilo ne bo ... . Že razmišljam o rezervnih ciljih, saj je na oni  bolj primorski strani vse pogosto še slabše. Tudi Aladin kaže gosto oblačnost čez cel dan. Mikavne fotke od prejšnje objave naju vsem pomislekom navkljub trmasto vodijo naprej. Ko prideva na sedlo V Žlebeh, je nebo res oblačno, a visoko nad vrhovi in predvsem koprenasto. Za začetek imava peš dobra 2,5 km ceste, potem pa še kar nekaj vzpona po poti do zavetišča Brazza in še nekaj nad njim do prvega snega, skupaj dobrih 500 vm, kar pa nama navzgor grede v svežem jutru ne dela nobenih težav. Tu greva takoj na smuči. Od tu gre vzpon več ali manj le še strmo navzgor. Najprej spodnja snežišča, potem pa desno okoli vogala v kotel oz. krnico, ki je vrezana v JZ pobočje Špika nad Nosom. Na vrhu tega kotla smuči nazaj na nahrbtnik; ta dvakratna sprememba ritma je bila prav dobrodošla. Janez menjavo opravi že precej prej na spodnjih snežiščih. Nima srenačev, sneg pa je trdo zmrznjen, tako da  mu je bilo vse skupaj bolj ali manj le vaja. Iz kotla potem sledi prečka nazaj levo na osrednje vesine. Najprej plitva grapa s stranskimi pobočji okoli 45 stopinj, potem pa osrednje pobočje z naklonino nekaj čez 40 stopinj (izmerjeno po karti v osrednjem delu). Takih enakomerno strmih, širokih in dolgih vesin pri nas ni prav veliko, zato je privlačnost tega smuka še toliko večja. Tudi naprej gor je potem ves čas trdo, okoli vse sivo. Počasi se sicer sonce prične prebijati skozi difuzo, a nek učinek na snegu se prične kazati šele proti Z rami. Na njej sva ob 11.30, potem se lagodno povzpneva še na Z vrh (glavni vrh z bivakom L. Vuerich je kar daleč proti vzhodu), sestop do ski depoja, priprava. Odsmučava ob 12.40 in do takrat sneg le popusti. Ravno prav odjenjana flanka, enakomerna spodobna strmina, spodaj pred prečko levo v krnico po oz. ob grapi kot pri vzponu. Spodaj smučava bolj direktno na redek gozd in po njem prismučava do nekako 1600 vm levo pod zavetišče Brazza. Potem sledi tokrat po občutku bistveno daljši in napornejši peš sestop do avta. Za to smučarijo je vsekakor bilo vredno nosit smuči in v dolžino in višino.

Preplezano in presmučano 1. maja 2018

Metod Škarja

Oznake: ALP, smuTurno
eXTReMe Tracker