Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Norveška

Damjan Slabe: Predavanje Jureta Noča na TK Gora je bilo tako sočno in slike na blogu Mira Podgorška tako mamljive, da ...

... niti za trenutek nisem podvomil o odločitvi, ko je priletelo Thierryevo povabilo iz Grenobla, če se jim od 13. do 21. aprila pridružim na turni smuki v Lyngenskih Aplah.

Tako sem v petek 13. odletel proti severu in se glede na datum in prigode nekaterih predhodnikov, ki so že smučali v tem delu Norveške, sprijaznil, da če že drugega ne, se bo vsaj prtljaga zagotovo izgubila. Toda vse je štimalo; vseh sedem (poleg mene in Thierryja še Bernadette, Florence, Jen Luc, Martine in Jerome), se nas je zbralo na letališču Tromsø.
Z najetima avtomobiloma smo se zapeljali dobre dve uri proti vzhodu do Lyngseideta in se nastanili še nekaj kilometrov proti severu, v značilni norveški hiški z lepim razgledom na fjord in gore na drugi strani. Vreme nam je bilo izjemno naklonjeno in opravili smo šest vzponov med 1000 in 1500 metri višinske razlike, od tega pet v odličnih razmerah.
V soboto smo se preko zasneženega jezera in ledenika Rotenvikbreen povzpeli na sedlo med vrhovoma Store Kjostinden (1488 m) in Istinden (1495 m). Uvertura nas je navdušila, saj je bil sneg večinama suh, na širokem ledeniku pa smo našli še ne zvožene linije.

Naslednji dan smo se zapeljali dobro uro vožnje na SZ stran polotoka in se povzpeli na Storgalten (1219 m). Sneg je tako kot prvi dan obetal odlično smučarijo, vendar je bil prehod nad sedlom v vrhnje pobočje leden, tako da sem ta del opravil z derezami na nogah in smučmi na ramenih. S priljubljenega trunosmučarskega vrha smo občudovali nekajmetrske opasti, ena od njih je bila na sosednjem vrhu dan prej za nekoga usodna. Razgled z vrha na okoliške gore in smučanje s pogledom na fjorde, sta jemala dih. No, malo tudi že omenjeni prehod, ki pa smo se mu pri spustu skoraj v celoti izognili s dolgim prečenjem blago navzdol proti vzhodu. Vse ostalo je bilo eno samo jadranje na robnikih smuči.

Vzpon na Tafeltinden (1395 m) smo začeli povsem ob morju v Koppangenu. Skoku v začetni grapi smo se izognili s strmim obvozom po desni, nato pa po udobni a s plazovi dodobra zatrpani dolini prišli do ledenika Koppangspreen. Tega kar ni hotelo biti konca, kar nas je po malem tudi veselilo. Skupina mladcev, ki je pridirjala povsem z vrha, pri tem pa se je okrog njih dvigal srebrn oblak ledenih kristalov, nas je spodbudila, da smo tudi mi vztrajali do vrha. In bili zopet nagrajeni z razgledni »da te kap« in smučarijo, »ki jo sanjaš«.

Izhodišče za četrto turo je bil kraj Furuflaten, v južnem delu Lyngenskih Alp. Prvih slabih pet kilometrov vzpona se zložno dviga ob reki in le malo smo pridobili na višini. Nato pa smo v ostrem loku zavili proti jugu v smeri vrha Daltidna (1533 m). Na nasproti, sončni strani doline, so neprestano grmeli talni plazovi. Zgornji del vzpona poteka z neprestanim pogledom na vrh, a ko ga dosežeš, se ti pokaže višje nov, ki tudi še ni pravi – občutek pa, kot bi se vzpenjal na goro, ki ji ni konca. Kot zadnji smo se spustili z vrha, sonce se je že nagnilo na drugo stan in prostrane strmali z naklonom med 30 in 35 stopinj so bile samo še naše.

V sredo smo se iz Lyngseideta s trajektom zapeljali na drugo stran v Olderdalen. S trajekta se nas je usula pisana druščina smučarjev, med katerimi so prevladovali Francozi. Vožnja oseb je brezplačna, plača se avto. Tega pa tako in tako nismo potrebovali, saj smo le streljaj za pristaniščem stopli na smuči in se vzpeli na Giilavarri (1163 m), goro, ki smo jo že vse dni občudovali s terase naše nastanitve. Dan je bil topel, kljub temu pa je sneg ostal lepo smučljiv, z izjemo zadnjih 200 višinskih metrov spusta po snegu, ki ga je popoldansko sonce do dobro zmehčalo.

V četrtek zjutraj smo se zbudili v deževno jutro a je dež kmalu pojenjal. Odpeljali smo se do Lyngseideta. Turo smo začeli pri strelišču in tudi tam je bilo na srečo vse lenobno mirno. Vzpeli smo se na Romenstiden (1041 m). Proti vrhu so se megle razkadile zato smo se kaj hitro pripravili za spust. Ta je potekal po nekaj centimetrih novega snega, nižje pa smo se morali prebiti skozi pas megle.
Pri avtu smo otresli sneg s smuči in se strinjali, da so nam Lyngesnke Alpe omogočile odlično smučarijo. Doma sem bil dan prej, kot so prispele tudi moje smuči.

TK Gora/Razmere, 21.04.2018
Norveška
- Lyngenske Aple (Damjan_S., 21.04.2018)



Dvopasovnica na ledeniku Rotenvikbreen  


Pogled proti morju 


Pogled, ki vabi

Kategorije:
Novosti Tuje TUJ SMU Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti