Friko - Uršula Novak: ... plezalna stena "velikanka" tik pred odprtjem
Nestrpno jo pričakujemo – lepotico, ki pomeni velik korak ne le za plezalce iz Celja ali Štajerske, temveč za vso Slovenijo.
O tem, kako je nastala in kaj bo ponudila, smo povprašali Marjana Kuharja, pomočnika ravnatelja na I. osnovni šoli v Celju, ki je vodja vseh aktivnosti, povezanih z novo plezalno steno, ter jo zato gotovo tudi najbolje pozna, odgovore pa je pripravil skupaj z Janom Strmoletom, inštruktorjem plezanja pri ŠPO Celje, ravno tako zaposlenim na šoli.
Zakaj ste se odločili, da v športno dvorano umestite tudi plezalno steno?
Ideja, da bi se v Celju zgradila večja plezalna stena, je stara že vsaj deset let. Ko se je začelo načrtovanje nove telovadnice pri I. osnovni šoli, je tako nastala ideja, da bi lahko bila ta stena v novi telovadnici. Torej bi jo v projekt umestili že v samem začetku. V Celju so sicer na veliko šolah postavljene plezalne stene, ki pa so primerne zgolj za manj zahtevne plezalce oz. za izvajanje raznih tečajev.
Poleg tega se je v tem obdobju na področju športnega plezanja marsikaj spremenilo. Športno plezanje je napredovalo, potrebe po boljši infrastrukturi pa so rasle. Plezanje je postalo tudi olimpijski šport, kar je doprineslo k večji prepoznavnosti tega športa, s tem pa tudi do novih zahtev glede plezalnih sten.
Poleg tega je zaradi večjega zanimanja otrok in tudi odraslih za ta šport začelo primanjkovati prostora na že postavljenih stenah. Tako bo to velika pridobitev tudi za lokalni klub, ki s to steno dobiva odlične pogoje za treniranje svojih članov.
Plezalna stena bo tudi nov športni pripomoček za pouk športa, omogočala bo izvedbo športnih dni osnovnih in srednjih šol, v sodelovanju z občino se načrtuje tudi umestitev športnega plezanja v pouk na podoben način kot sta plavanje in drsanje.
Ker je med načrtovanjem dvorane in plezalne stene športno plezanje postalo olimpijski šport in ker se tekmuje v kombinaciji (težavnostno plezanje, balvansko plezanje, hitrostno plezanje), je v Sloveniji prišlo do potrebe po izgradnji hitrostne stene, ki smo jo prav tako umestili v projekt in s tem pridobili prvo steno za hitrostno plezanje v Sloveniji.
Kdo je načrtoval steno in kakšen je bil potek?
Načrte in izvedbo projekta je izvedlo podjetje NUBS v sodelovanju s plezalci ŠPO Celje. Vmes so se sicer spreminjale zahteve, predvsem je bil problem višina hitrostne stene, ki mora biti povsod enaka. Tudi to smo uspešno rešili ter v delu nad hitrostno steno dvignili višino dvorane.
Na steni je trenutno okoli sto smeri različnih težavnosti, postavljenih iz raznolikih oprimkov več proizvajalcev (NUBS, Morpho, Lapis, Bleaustone, HRT, MR, Friction, Captain Crux …).
Na steni so nameščeni tudi štiri samovarovalni koluti, dva na hitrostni steni in dva na težavnostni steni.
Poleg velike plezalne stene (višina: 14 m, površina: 690 m²) in hitrostne plezalne stene (višina: 15,65 m, površina: 113,5 m²) je na voljo tudi soba z balvansko steno (višina: 3,5 do 4,5 m, površina 80 m²), del balvanske stene pa je tudi ˝Moon Board˝, ki je opremljen z LED lučkami in z napravo, ki se poveže z aplikacijo na mobilnem telefonu.
Šola bo bdela nad upravljanjem, vendar boste "izvedbeni" del verjetno prepustili mojstrom s področja plezanja?
Seveda, že od samega začetka projekta sodelujemo s ŠPO Celje, ki ima usposobljen kader in izkušnje s področja športnega plezanja. Na steni se bodo odvijali tečaji in vadbe, ki jih bodo izvajali člani ŠPO Celje, prav tako bodo na tej steni trenirale njihove tekmovalne skupine.
Za nove smeri bodo skrbeli člani ŠPO Celje, v sodelovanju z drugimi postavljalci. Vsekakor bo imela možnost za treniranje tudi reprezentanca, predvsem na njim najbližji in zaenkrat edini hitrostni steni v Sloveniji.
Bo dvorana v popoldanskih urah na voljo tudi za zunanje obiskovalce, torej za vse ljubitelje plezanja?
Dvorana je načrtovana tako, da je plezalna stena delno ločena od ostale telovadnice z zaveso, torej se lahko v njej istočasno odvija več športov. Trenutno so urniki in ceniki še v izdelavi. Se pa načrtuje, da bo plezalna stena dostopna vse dni v tednu, tudi v dopoldanskem času. Urniki in ceniki bodo dostopni na spletnih straneh šole in ŠPO Celje.
Konec maja naj bi v dvorani potekala tekma Vzhodne lige, ki se je udeležuje 300 otrok iz vzhodne polovice Slovenije, 30. novembra in 1. decembra pa jo bodo na zadnji tekmi za državno prvenstvo obiskali najboljši slovenski (in s tem svetovni) plezalci. Nameravate v prihodnje kandidirati tudi za izvedbo mladinskih in članskih evropskih in svetovnih pokalov in prvenstev?
Trenutno so vse naše moči usmerjene v samo odprtje telovadnice in zagon plezalnega centra. Seveda so ideje in ambicije za izvedbo tekmovanj na višjem nivoju prisotne že dlje časa. Vsekakor bi bile takšne tekme odlična turistična priložnost za Celje in Slovenijo, poleg tega pa imamo v neposredni bližini Celja enega največjih plezališč v Sloveniji – Kotečnik, tudi s tem bi to plezališče lahko postalo še bolj prepoznavno v evropskem merilu.
Smo pa trenutno mnenja, da je potrebno postopoma rasti in razvijati plezalno kulturo, tako se bomo najprej lotili izvedbe manj zahtevnih tekmovanj, kot je Vzhodna liga, nato državnega prvenstva, šele zatem bomo videli, kam nas pelje pot. Če bomo na pravi poti, bomo v prihodnjih letih vsekakor prišli tudi do večjih tekmovanj.
Kdaj bo uradna otvoritev in kakšen program načrtujete?
Uradna otvoritev športne dvorane je predvidena ta teden. Kot posebnost bomo pri otvoritvi uporabili skupino plezalcev. Na začetku otvoritve se bodo po vrveh spustili z vrha plezalne stene, v rokah bodo imeli trak, ki ga bodo predali plesalkam. Ta trak se bo ob koncu otvoritve prerezal in s tem bo športna dvorana odprta. Drugih posebnosti glede otvoritve ne načrtujemo.