Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Triglavske doline

   19.04.2018
G-L:  "Kibubazin" 


četrtek, 19. april 2018, ob 05:28, Mojca Stritar Kučuk, ogledov: 532

Kibubazin - Triglavske doline in kaj v njih početi: Pomlad je najuniverzalnejši letni čas, saj omogoča najširši spekter dejavnosti ...

... zgoraj sneg, spodaj vode, vmes zelenje in skale … Tokrat smo si ogledali, kako lahko takrat izkoristimo vsem dobro znane triglavske doline.

Vrata, Kot in Krma, ledeniške doline, ki jih na zgornjem koncu povezuje Triglav, na spodnjem pa Mojstrana. Poleti jih oblegajo naskakovalci Triglava in njegove Stene, spomladi, ko se sneg še poslavlja iz višav, pa večinoma precej bolj samevajo. Takrat vabijo predvsem nižji, večinoma brezpotni vrhovi, nekaj turnosmučarskih klasik in lagodno dolinsko kolesarjenje.

Krma

Najvzhodnejša, najdaljša, najbolj "zračna" in najbolj suha (v njej ni izvirov) od triglavskih dolin. Skozi 20 km dolgo dolino Radovne se navezuje na Bled. Glavni zvezdniki - Debela peč, Draška vrhova in Tosc, Rjavina in Luknja peč - se spomladi predvsem razkazujejo, zanimivi cilji so namreč nižje.

Na kolesu

Kolesarjenje z Gorij skozi Radovno do Krme je priljubljeno, zelo prijetno in ne prenaporno. Turo lahko zaokrožite v Kot, Vrata ali skozi Mojstrano, Jesenice in čez Blejsko Dobravo nazaj proti Bledu.

Peš

  • Pohod skozi Krmo proti Kredarici je aktualen večino leta, čeprav je nam dosti bolj povšeči na smučeh.
  • Gozdnata Trta (1491 m) v grebenu med Krmo in Kotom je rezervirana za brezpotnike, ki ne potrebujejo estetskih doživetij.
  • Še en brezpotniški namig: Veliki Pršivec (2056 m) pod Rjavino.

Na smučeh

  • Turni smuk s Kredarice v Krmo menda poznajo celo tisti, ki ne smučajo. Kasnejši kot je datum, višje je treba nositi smuči do začetka snega, je pa res, da se takrat ni več treba rekreirati s kidanjem parkirnih mest na izhodišču.
  • Manj oblegana turnosmučarska možnost so Bohinjska vratca (1973 m), ki omogočajo prehod na Velo polje in skozi Velsko dolino na turnosmučarsko legendo, Kanjavec (2569 m).

Kot

Srednja, najkrajša, najbolj strma in najsamotnejša od triglavskih dolin. V njej ne iščite turistične infrastrukture, gozdna cesta se konča tako rekoč sredi ničesar na Lengarjevem rovtu (če imate srečo, ga ujamete v cvetju). Od tam naprej vas pričakujejo samo še zelenje, stene - njihova gospodarica je široka, visoka Rjavina - in tišina.

Peš

  • Brezpotno lomastenje skozi Kotarico, pretežno suho strugo na dnu Kota, je bolj pustolovsko, kot se zdi, in predvsem samotnejše.
  • Črna gora (1350 m), gozdna glava na začetku grebena med Kotom in Krmo, z ne čisto uradnim bivakom na vrhu. Priporočamo, da turo zaokrožite po poraščenem grebenu do Požarja (1543 m), s katerega sestopite po lovski poti do Lengarjevega rovta. Prvovrstna spomladanska izbira za ljubitelje nemarkiranih poti!
  • Nemarkirani Macesnovec (1927 m) je, kot pove že ime, zaradi macesnov mikavnejši jeseni, ampak - zakaj pa ne!? Ko pobere sneg, je prvovrstni razglednik tudi na začetku kopne sezone.

Na smučeh

Turni smuk skozi Kot do Staničevega doma, na Rž ali Visoko Vrbanovo špico je še ena poznospomladanska smučarska klasika, ki traja pozno v poletje … Sprijazniti se je treba le z nošenjem smuči do začetka snega - morda eno uro do t. i. studenca, morda pa še kaj več.

Vrata

Najzahodnejša, najbolj znana triglavska dolina. 12-kilometrska cesta, seveda primerna tudi za kolesa, je spomladi ponavadi že odprta in omogoča dostop v najgloblje nedrje doline. Konča se pri Aljaževem domu, za katerim se v vsej mogočnosti bohoti Severna Triglavska stena. Naravnih zanimivosti v Vratih ne zmanjka, pa tudi veličastnih razgledov ne: glavni car je seveda Triglav, a tudi s Cmirom in Stenarjem ni nič narobe. Pa s Škrlatico in Rokavi in Kukovo špico in še in še ...

Peš

  • Sprehod skozi dolino, z ogledom Triglavske Bistrice, slapa Peričnika in Galerij, je zanimivejši, kot se morda zdi, in predvsem mirnejši kot cesta.
  • Vrtaško Sleme (2077 m), izjemno strma, a nezahtevna in zelo razgledna pot s konca Mojstrane je obvladljiva tudi v snegu.
  • Dovški križ (2542 m), eden od najlažje dostopnih martuljških vrhov, na katere ni markiranih poti, je zaradi južne orientacije dosegljiv že zgodaj v sezoni.
  • Rušnata in Požgana Mlinarica (1868 m) na vzhodni strani doline vabita ljubitelje samote in brezpotij, ki jih tudi nekaj ruševnate telovadbe ne moti. Namig: še zahtevnejši je pristop iz Kota po policah PP. Samo za prave stezosledce!
  • Visoki Rokav (2646 m), najvišja slovenska gora brez markirane poti. Najvarneje je dostopen v zgodnjem poletju, ko je v Rokavskem ozebniku še sneg, sledi pa še nekaj raztežajev martuljškega plezanja III. težavnostne stopnje. Za izbrance!

Na smučeh

  • Luknja (1756 m), prelaz med Vrati in Zadnjico. Kratka in sladka smuka pod Triglavsko steno, z možnim podaljškom pod vrh Bovškega Gamsovca. Ker leži razmeroma nizko, je v primerjavi z ostalima turnima smukoma v Vratih prej neuporabna za smučanje.
  • Dolina Za Cmirom, tipičen spomladanski turni smuk v stranski dolini med Cmirom, Vrbanovimi špicami in Begunjskim vrhom.
  • Križ (2140 m), vriskajoča klasika. Če ste pripravljeni kako uro nositi smuči do začetka snega in odsopsti čez precejšnjo višinsko razliko, lahko tu uživate pozno v sezono. 
eXTReMe Tracker