Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Reševalci

sreda, 28. marec 2018, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 822

Delo - Blaž Račič: ... imamo vse več dela, viri financiranja pa ...

»Reševalci imamo vse več dela, viri financiranja pa usihajo«

Novi načelnik GRZS: Med glavnimi cilji sta ureditev statusa gorskega reševalca in ustavitev porasta nesreč v gorah

Jesenice – Na skupščini Gorske reševalne zveze Slovenije so delegati iz 17 društev za novega načelnika zveze z 837 člani izvolili dosedanjega načelnika bohinjskega društva gorskih reševalcev Janeza Rozmana, ki ima na tem področju kar 23 let izkušenj. Na tej funkciji bo nasledil Igorja Potočnika.

Novoizvoljeni prvi mož vseh gorskih reševalcev revolucionarnih sprememb ne napoveduje, želi pa ustaviti trend naraščanja nesreč v gorah.

Kako razumete veliko podporo, ki ste jo za imenovanje na funkcijo predsednika prejeli na skupščini?
Dobil sem dodatno energijo za delo na tem področju in spoznal, da se društva strinjajo z mojim programom in usmeritvami, ki niso revolucionarne. Mislim, da bomo ostali v standardnih okvirih, a s kakšno osvežitvijo na nekaterih področjih. Imenovana sta bila še dva podpredsednika, Robert Sušanj in Marko Matajur, v mesecu in pol pa upam, da bodo oblikovani vsi ustrezni organi.

Kateri bodo glavni poudarki vašega dela v prihodnjem mandatu?
Osnova dejavnost ostane takšna, kot je. Vse aktivnosti je treba usmeriti v reševalno delo, da bomo kakovostno in hitro reševali. Druga stvar je, da bo treba nekaj narediti za status gorskega reševalca; pri tem mislim predvsem na sodelovanje z upravo za zaščito in reševanje. Pridobiti bo treba dodatne vire financiranja, saj standardni viri usihajo, dela pa imamo vse več.

Kateri so viri financiranja?
Letni proračun zveze je vreden okoli 850.000 evrov, kar je glede na delo, ki ga opravljamo, za državo majhna vsota. Glavni financer je uprava za zaščito in reševanje, se pravi ministrstvo za obrambo. Deloma se zveza financira še s sredstvi Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Zlasti pri njej sredstva usihajo, saj je vse več prejemnikov oziroma porabnikov sredstev in bomo tudi sami morali kaj narediti na tem področju, na primer s preventivno dejavnostjo v okvirih statuta zveze in statusa humanitarne organizacije.

Katere priložnosti prepoznavate za gorske reševalce?
Rad bi videl, da bomo lahko kdaj v poročilu o delu zapisali, da smo opravili toliko in toliko preventivnega dela in se bo rezultat pokazal v upadu nesreč. Ne moremo le gledati, koliko smo naredili. Ne moremo tega le nemo opazovati in se temu le prilagajati, ampak se bomo morali aktivno vključiti, da se trend naraščanja intervencij vsaj ustavi.

Kako boste to dosegli, če vemo, da se ljudje vse pogosteje odpravljajo v gore?
Gotovo so ljudje vse pogosteje odpravijo v hribe. Slovenija je s tega stališča zelo zanimiva za turizem in turistične napovedi o obisku za letos kažejo, da lahko pričakujemo velik obisk. Trenda naraščanja števila intervencij se ne da ustaviti čez noč, saj je to dolgotrajen proces in je treba delati na dolgi rok.

Kako so reševalci pripravljeni za posredovanja?
Mislim, da bomo lahko še naprej dobro oskrbeli ponesrečene. Gorski reševalci se pogosto vključujejo tudi v različna druga posredovanja. Gorska reševalna služba deluje v okviru sistema zaščite in reševanja. S svojim znanjem in usposobljenostjo ter opremo pomagamo tudi ob naravnih nesrečah in kjer smo zadnje čase kar redno navzoči, denimo ob poplavah, močnem vetru, velikih količinah zapadlega snega, ob žledolomu pred leti in podobno.

Kako gledate na sodelovanje z drugimi službami, kot so policija, medicinsko osebje, gasilci?
Sodelovanje je nujno, saj rešujemo drug z drugim; oblikujemo ekipe, ki jih sestavljajo predstavniki različnih služb. To sodelovanje mora ostati vsaj na dosedanji ravni.
Blaž Račič

Komentiraj (1):

Matej Kucler, sreda, 28. marec 2018, ob 09:43

Vas kot GRS moram zelo pohvalit, da pomagate ljudem v stiskah, nesreči, ker brez vas si človek ne more predstavljat, kdo ga bi rešil.

eXTReMe Tracker