Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Ikona

Delo - Aleš Stergar: ... slovenskega taborništva - Pavel Kunaver - Sivi volk

Ikona slovenskega taborništva
Pavel Kunaver – Sivi volk | Izšla knjiga o vzgojitelju, geografu, alpinistu drenovcu, jamarju, taborniku ...
izpod peresa njegovega sina Jurija

Tam ob ognju našem si sežemo v roke, plamen neugasen nam je srce, vedno te bom ljubil, dih gozda, šum voda, to je moj dom in vedno bom tukaj rad ostal doma ...« Tako je bilo v polni dvorani Bežigrajske oziroma Slovanske knjižnice slišati taborniško pesem ob predstavitvi knjige z naslovom Pavel Kunaver - Sivi volk.

Aleš Stergar

Avtor knjige s podnaslovom Pričevanja o vzgojitelju, geografu, alpinistu drenovcu, jamarju, skavtu – taborniku, astronomu, umetniku, naravovarstveniku in pisatelju, njegov sin, zaslužni profesor ljubljanske univerze dr. Jurij Kunaver, je ob predstavitvi dan poprej v Konzorciju dejal, da se je čutil dolžnega do očeta, da izda takšno knjigo.

Urednik Mladinske knjige Tine Logar je o Pavlu Kunaverju dejal, da je ena od ikon slovenskega naroda v 20. stoletju, »antičen tip« človeka, ki ga je zanimalo vse, od podzemlja do zvezd. Vzgojil je rodove tabornikov, jamarjev, alpinistov in astronomov in ob tem v kar 55 dnevnikih skrbno v besedah ter s skicami beležil dogodke in svoja razmišljanja.

V cobissu 437 vpisov

Jurij Kunaver se je tokrat osredotočil na tiste pred prvo in po drugi svetovni vojni. Med prvo vojno so nastali štirje dnevniki, med drugo se dnevniški zapisi končajo poleti 1941 in nadaljujejo takoj po njej. Je pa Pavel Kunaver objavljal tudi med drugo svetovno vojno, ko je bil ravnatelj meščanske šole v Zgornji Šiški, sedanje Osnovne šole Valentina Vodnika. Sam je menil, navaja Jurij Kunaver, da morajo Slovenci tudi v težkih časih brati. V sistemu cobiss je pod Pavlom Kunaverjem zabeleženih 437 vpisov ­od člankov do knjig.

Poleg zapisov in skic iz dnevnikov so v knjigi še črno-bele orumenele fotografije predvsem iz prve polovice 20. stoletja in pričevanja njegovega podmladka z različnih področij udejstvovanja. Čeprav je bil kot drenovec med slovenskimi prvopristopniki na Triglav po Severni steni, čeprav je bil med prvimi jamarji in amaterskimi astronomi, čeprav je bil ustanovitelj skavtizma na Slovenskem in med ustanovitelji taborništva po drugi svetovni vojni, je bil najprej učitelj, je v petek poudaril zdravnik, dr. Matjaž Vrtovec.

Bil je učitelj, ki je učil vse – od izbire primerne obutve do pravilnega počitka. Vedno je učil in opozarjal – tabornike in politike. Bil je ognjevit nasprotnik zapiranja požiralnikov na ljubem mu Cerkniškem jezeru, boril se je proti prekopu Ljubljanica–Soča, bil je proti žičnici na Triglav.

Pavel Kunaver se je v svojem življenju »velikokrat izpostavil in zavzemal za zelo jasne in čiste cilje, zato ni bil vedno najbolje sprejet«. Jurij Kunaver v Pričevanjih priznava, da je uporabil »le najmilejšo oznako za nasprotja, ki so nastala zaradi tega in ki jih je čutil tudi na svoji koži (zlasti v primeru Škocjanskih jam). A kaj hudega se mu zato k sreči ni zgodilo, saj je imel tudi nekaj angelov varuhov. K temu sta pripomogla njegov ugled in dejavnost, predvsem v vzgoji in publiciranju. Zato si ni tako redko privoščil in upal odločno nasprotovati nekaterim velikopoteznim načrtom.«

Zavarovanje, pretiravanje ...

»Že med obema vojnama se je jasno postavil na stran zagovornikov zavarovanja Doline Triglavskih jezer pred nevarnostjo ponovne uvedbe pašništva. Svoj članek začne s primeri uspešnih prizadevanj za narodne parke v ZDA in Evropi,« navaja očetove besede Jurij Kunaver.

Pavel Kunaver je šel tudi v odnosu do narave skozi več značilnih obdobij. V času odraščanja je »vihravo hribolazenje pogosto povezoval z množičnim nabiranjem planik«. Že pred prvo svetovno vojno je opazil, da nekateri pri tem pretiravajo. Čeprav je bila planika na večini slovenskega ozemlja že od leta 1898 zakonsko zaščitena, Pavel Kunaver o tem »vsaj do svoje polnoletnosti še ni nič vedel«. Po drugi svetovni vojni pa je opazil, da se je že med vojnama začelo upadanje števila planik, iz nabiralca se je »prelevil v varuha planik že zelo zgodaj«, ugotavlja Jurij Kunavar in navaja članek v Planinskem vestniku iz leta 1939 Na Triglav iz vzgojnih ozirov. Prav tam se znova in znova pritožuje nad »divjaškim in kričaškim početjem današnjih množic planinuhov«. In takšen odnos je imel tudi do alkohola in tobaka, umazane govorice, bahanja in preklinjanja.

Red, disciplina in vztrajnost so vrline, ki jih je Sivi volk nadvse cenil. Njegovo ime je odpiralo vrata na izletih, odpiralo srca staršem, ki so ob tako močnem argumentu puščali mladino na izlete. Bil je avtoriteta, a v organizacijske zadeve se ni spuščal. Kako to, da je bil tako prepričljiv? Matjaž Vrtovec je prepričan, da zato, ker je imel vero, vero v to, kar je rekel.

»Oh, ti starci«

Petkov večer je bil po besedah Jurija Kunaverja hvalnica mladosti, osvežitev spominov na pred tridesetimi leti umrlega Pavla Kunaverja - Sivega volka (19. julij 1889–19. april 1988), čigar geslo je po sinovih besedah bilo tudi Delati, ne obupavati. Sivi volk je bil svečenik narave. Tiste narave, kjer se ni čutil nesvobodnega. Narave, ki jo je z izjemno občutljivostjo opazoval od prvih najstniških let do pozne starosti, ko je pri 98 letih na strehi doma starejših na ljubljanskem Taboru skozi svoj teleskop še vedno opazoval dogajanje na nebu in predsedniku SAZU Janezu Milčinskemu na vprašanje, ali kdaj povabi na streho tudi sostanovalce, zamahnil z roko, rekoč: »Oh, ti starci.« Trije sinovi sodnika in pisatelja Frana Milčinskega so bili predvojni skavti in poleg Sivega volka glavni junaki Skavta Petra, zbirke zabavnih pripovedi o življenju mladih med svetovnima vojnama.

S skavtizmom se je Pavel Kunaver prvič srečal že med študijem pred prvo vojno na Dunaju, a se mu je zdela organizacija preveč militaristična. Po vojni pa jo je vzel za svojo. Skupaj z anglofilstvom – angleške geografe je pogosto vodil po ljubem mu kraškem svetu – in ljubeznijo do uniform. Jurij Kunaver zdaj na predstavitvah knjige ugotavlja, da je bil njegov oče »militaristični pacifist« oziroma »pacifistični militarist«.

Jurij Kunaver je v svojih Pričevanjih zapisal, da so dnevniki Pavla Kunaverja »najbolj zvest zapis o njegovem življenju, hotenjih, čustvih, občutjih, doživetjih in željah, so verodostojna priča njegovega zorenja, a tudi ugašanja. Z eno besedo, to je vzorno in neverjetno disciplinirano zapisovanje ter vsestransko dokumentiranje dogajanja v naravi, dogodkov in doživetij, opažanj in prisotnih oseb z bogatimi vtisi in natančnim opazovanjem.

Triglavski ledenik

Pavel Kunaver je bil na Triglavu prvič 13. avgusta 1905, ko ga je začaral tudi Triglavski ledenik. Štirideset let kasneje, leta 1947, je zaznal, da se je ledenik že skrčil za 15 metrov, s čimer se je zapisal »med prve opazovalce dogajanja na našem edinem resnem ledeniku«, ki ga danes skorajda ni več. Njegove so tudi prve skice slovenskih kraških jam, z raziskovanjem katerih se je ukvarjal tudi med svojo vojaško kariero, ko zaradi napake očesa ni služil na fronti. Njegova izjemno natančna nekaj desetletij trajajoča opazovanja sončnih peg so pojem tudi med znanstveniki. In pred njegovim teleskopom smo vedno, ko so razmere dopuščale, stali na taborjenjih v tako ljubem mu Bohinju, ko je sam že prenočeval v brunarici, lesenem šotoru pod Goričico, na robu gozdne jase v Ribčevem Lazu, na koncu trase nekdanje kamnolomske ozkotirne železnice.

  21.03.2018 15:00
Ikona slovenskega taborništva


COBISS.SI-ID: 293068288
EMKA: nakup (29,9 €)

 

Kunaver je vzgojil rodove tabornikov, jamarjev, in alpinistov.

Bil je nasprotnik zapiranja požiralnikov na Cerkniškem jezeru.

Nasprotoval je prekopu Ljubljanica–Soča, bil je proti žičnici na Triglav.

Bil je učitelj, ki je učil vse – od izbire obutve do pravilnega počitka.

Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti