Slovenske novice - Tina Horvat: ... za planinsko kočo sredi Ljubljane
Nekdanja Tönniesova vila v last podjetja Pandom iz Ljubljane
Med stolpnice, bloke in visoke poslovne stavbe mestnega središča ujeta hiša na Dvorakovi ulici 9 resda ni najbolj mogočna vila, je pa zagotovo ena najbolj zanimivih in nenavadnih v prestolnici. Ker je v njej od leta 1961 domovala Planinska zveza Slovenije, se je je prijelo ime - Ljubljanska planinska koča. Tudi po videzu stara stavba z lesenimi polkni in prav takšnim zgornjim delom pročelja zares spominja na planinsko kočo in je zato poosebljala našo planinsko organizacijo. A od 27. februarja letos to poimenovanje ni več mogoče, PZS je stavbo prodala in se vselila v nove prostore v poslovni stavbi Saturnus v bližini BTC, na naslovu Ob železnici 30 a.
Selitev za Slovence tako pomembne organizacije, kot je planinska zveza, v industrijsko cono na obrobje Ljubljane je nekatere ljubitelje gora močno razžalostila. Ob tem so se porajala vprašanja, zakaj sploh selitev iz središča prestolnice, in predvsem – ali bo stavba še naprej lahko kljubovala zobu časa ali bo morala dati prostor sodobnejšemu, višjemu in bolj dobičkonosnemu objektu na tej elitni lokaciji.
Javnost se zmrduje, zaposleni zadovoljni
Če je bila selitev za širšo planinsko javnost boleča, pa so se je njeni zaposleni nadvse razveselili. »Za občasne obiskovalce je bil obisk stare stavbe lahko zelo idiličen, za nas zaposlene, ki smo tukaj vsak dan, pa je bila vse premalo funkcionalna. Prostori v treh etažah so majhni, vse je precej dotrajano in za večje dogodke smo morali gostovati po Sloveniji, saj niti večje sejne sobe nismo imeli. Vedeli smo, da bomo morali slej ko prej v temeljito obnovo in smo že dali narediti cenitve in študije, koliko bi nas to stalo. Po ocenah bi bilo to najmanj 300.000 evrov, to pa je preveč za nas. Poleg tega smo imeli ogromno težav s parkiranjem, zato smo lani na skupščini PZS soglasno sklenili, da stavbo prodamo,« izvemo od generalnega sekretarja PZS Mateja Planka, ki nam je še razložil, da so po tem sklepu stavbo že lani prodali podjetju Pandom iz Ljubljane za 570.000 evrov in si s tem zagotovili nove prostore v velikosti 365 kvadratnih metrov z 19 lastniškimi parkirnimi mesti vred.
Kot smo še izvedeli, so nove prostore opremili s številnimi fotografijami gora, tablami, ki kažejo pot, in markacijami, tako da se za planinsko vzdušje ni bati, ker sodelujejo tudi v projektu Zdravju prijazna organizacija, pa imajo zaposleni na voljo celo plezalno steno in kotiček za sproščanje, kar lahko uporabljajo med minutnimi odmori in tako poskrbijo za svoje zdravje.
Spomeniško zaščitena planinska koča
Za staro stavbo se torej ne ve, kakšna prihodnost jo čaka. Glede na to, da je spomeniško zaščitena, je novi lastnik ne bo mogel prav veliko spreminjati in tudi bolj malo je verjetno, da bi se je dalo podreti in tam postaviti hotel ali stanovanjski ali poslovni objekt.
Stavba ima sicer zelo zanimivo zgodovino. Leta 1921 jo je zgradil in se vanjo vselil arhitekt Rudolf Tönnies iz ugledne ljubljanske stavbarske in graditeljske družine, ki je v Ljubljani načrtovala in zgradila veliko stavb, npr. stavbo Opere, notranjost Pošte, sodišče, Mladiko in druge.
Rudolf Tönnies je deloval v Ljubljani, Sarajevu in Zagrebu, a po njegovi smrti naj bi družina izumrla, podjetje pa je bilo leta 1936 izbrisano iz sodnih registrov.
Po drugi svetovni vojni je lastnica t. i. Tönniesove vile postala država, da jo je v last dobila PZS, pa naj bi bil najbolj zaslužen legendarni alpinist, član zlate naveze in tudi prekaljeni politik Miha Potočnik. Ko je izvedel, da bi oblast vanjo rada naselila notranje ministrstvo ali sodišče, je z zvijačo prišel do soglasja predsednika Ljudske skupščine Miha Marinka in do vseh potrebnih podpisov, s katerimi so lahko lastništvo stavbe v zemljiški knjigi prepisali na Planinsko zvezo Slovenije, in tako je Tönniesova vila postala dom slovenskih planincev.