Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Več bo panog,

  08.03.2018
Več bo panog, težje bo doseči velike uspehe


EkipaSN, 10.03.2018: ...


 

nedelja, 11. marec 2018, ob 05:28, Urednik G-L, ogledov: 687

Delo/Šport - Jernej Suhadolnik: ...  težje bo doseči velike uspehe
EkipaSN - Jurij Završnik: ... Planinstvo (razen športnega plezanja) nima zveze s športom

Javno financiranje športa | Preveč panog v najvišjih razredih – »Pogrešamo davčne olajšave za sponzorje in davčno ugodnejšo obravnavo panožnih zvez«

Ljubljana – Čas pred parlamentarnimi volitvami, »lapsus« podpredsednika OKS Iztoka Čopa na račun športnikov v kolektivnih panogah v oddaji Tarča in parcialni interesi posameznikov so postavili v ospredje tudi navidez neprivlačno tematiko, kakršna je (so)financiranje slovenskega športa. Slednjega (so)financiramo prek dveh javnih virov: letnih razpisov Fundacije za šport in resornega ministrstva (MIZŠ).

Izhodišče je znano: četudi bi imeli na voljo sto milijonov evrov, bi bilo premalo za enakovredno tekmovanje s tekmeci v tujini, slovenski šport pa ima letno na voljo petino teh sredstev. Le del te vsote gre za konkretne programe vrhunskega športa, zato je optimalna delitev pogače nujna: Fundacija za šport (FŠO) je za letos razpisala 3,35 milijona evrov za vrhunski šport (člansko področje D1 in mladinsko D2), ministrstvo bo dodalo 5,858 milijona evrov.

V analizi javnih prihodkov panožnih zvez 2014–2017 (glej tabelo) je treba upoštevati, da ima Smučarska zveza (SZS) pod svojim dežnikom več panog (alpsko smučanje, smučarski skoki, tek, biatlon, …) ter da imajo več panog tudi nekatere druge zveze. Če upoštevamo zgolj razpise FŠO, na vrhu kotirata SZS in Olimpijski komite Slovenije (OKS), blizu milijona evrov sta v štirih letih od FŠO prejela tudi Judo zveza in Kajakaška zveza, mejo pol milijona so presegle tudi Atletska, Košarkarska, Rokometna, Odbojkarska, Tekvondo, Plavalna, Planinska, Jadralna, Plesna in Gimnastična zveza Slovenije.

Analiza javnih prihodkov posameznih športnih zvez v zadnjih štirih letih razkriva, da bi bila lahko omenjena delitev v delni koliziji z interesi davkoplačevalcev.

Kategorizacija in razredi

Slabih šest let stara anketa, ki jo je tik pred olimpijskimi igrami v Londonu izvedla Mediana, je razkrila, da se slovenski državljani (N = 806) ne strinjajo z delitvijo pogače, ki jo država (ne)posredno letno namenja športu. Rezultat ankete, ki sta jo naročila FŠO in OKS, je bil neugoden za nekatere vplivne panožne zveze pri nas, kot so gimnastika, kajakaštvo, veslanje, atletika in judo. Pri vprašanju »Koliko po vašem mnenju vpliva dosežen rezultat v posamezni panogi na to, da ste ponosni, da ste Slovenec?«, sta se med omenjenimi najslabše odrezala judo (22. mesto med 137 športnimi panogami) in gimnastika (33.), bolje pa veslanje (12.), atletika (14.) in kajakaštvo (17.). Podobno je bilo pri odgovoru na vprašanje »Koliko je po vašem mnenju prepoznavna posamezna športna panoga?« – judo je pristal na 22. mestu, gimnastika sedem mest nižje. Tovrstne ankete lahko premorejo cikličen pridih, kljub temu pa so se najvišje uvrstili predvsem športi, ki junija – z izjemo plavanja – ne premorejo aktivne sezone. To so bili smučarski skoki, alpsko smučanje, košarka, plavanje in nogomet (1. vprašanje) oziroma nogomet, smučarski skoki, alpsko smučanje, košarka in rokomet (2. vprašanje). Najbolj odstopa od »smernic« ankete nogomet, ki je prejel od FŠO približno toliko kot veslanje in hokej, četudi je registriranih 43.086 nogometašev, 1524 trenerjev in 1089 sodnikov, kar prek družinskih vezi predstavlja desetino prebivalcev Slovenije.

Vrhunski šport v Sloveniji definira kategorizacija športnikov, ki sodi v domeno strokovnega sveta za tekmovalni šport pri OKS, svet, ki mu predseduje Iztok Čop (Veslaška zveza Slovenije), določa tudi merila za kategoriziranje športnikov v Sloveniji. Pomembna je tudi razvrstitev posameznih panog v razrede od 1 do 5, kar je v domeni vladnega strokovnega sveta za šport. Končno razdelitev sredstev FŠO in resornega ministrstva določata pravilnika.

Smrekar: Različni stroški

(So)financiranje slovenskega športa smo ocenili tudi s predsedniki treh panožnih zvez – smučarske, košarkarske in rokometne. Prvi mož SZS Enzo Smrekar je izpostavil zanimiv izziv: »Zaradi majhnega, približno 20-miljonskega proračuna iz naslova FŠO in ministrstva ter nezmožnosti večine panožnih zvez za pridobivanje prihodkov iz alternativnih virov bo tema vedno bolj pereča. Kategorizacija pravilno vrednoti dosežke, ne upošteva pa različnih stroškov med športi. Hkrati zajema preveč panog, ki se jim vedno znova dodajajo nove. Posledično se za manj denarja poteguje vedno več panog in denar se razprši, hkrati pa nihče ne more s tem denarjem narediti resnega kontinuiranega rezultata. Država Luksemburg s 583.000 prebivalcev nameni za šport 210 milijonov evrov, pri nas je večina bremena na sponzorjih, lokalnih skupnostih in starših.«

Bobinac o davčni zakonodaji

Predsednik rokometne zveze Franjo Bobinac je izpostavil dodaten izziv: »Gre za razporeditev športnih panog v razrede, ki je najpomembnejši kriterij pri razdelitvi sredstev fundacije in ministrstva. V prvem razredu panog, ki imajo enak izhodiščni položaj, je 22 športnih panog, ki se razlikujejo po številnih parametrih. Od konkurenčnosti, tekmovalne uspešnosti in množičnosti ter nacionalnega pomena panoge.« Bobinac je ponudil dodatno rešitev: »Javnega denarja v športu je bistveno premalo. Eno od rešitev ponuja sprememba davčne zakonodaje in zakonodaje na področju iger na srečo. Ob tem bi bilo treba preurediti pravilnike o razdeljevanju javnih sredstev, da bi bile panoge obravnavane enakovredno.«

Tudi Smrekar je ponudil več rešitev za več denarja v športu: »V gospodarstvu postajamo globalni ponudniki v nišnih kategorijah, podobno strategijo bi potrebovali v športu: opredelitev panog, v katerih lahko Slovenci res krojimo in usmerjamo svetovni vrh in smo zato kot država uspešni in prepoznavni. Ogromno priložnosti je neuresničenih pri ukrepih za spodbujanje vlaganja v šport, kot so davčne olajšave za sponzorje in davčno ugodnejša obravnava panožnih zvez. Šport si zaradi številnih pozitivnih učinkov na zdravje prebivalstva in izjemne promocije Slovenije zasluži samostojno ministrstvo in proračun primerljiv z zneski, ki jih upravičeno namenjamo kulturi in znanosti.«

Erjavec: Razlike v pravilnikih

Predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec meni, da je kategorizacija športnikov iz leta v leto urejena bolje, šepa le v nižjih razredih, kjer imajo individualne panoge prednost pred kolektivnimi. Erjavec je izpostavil neusklajena pravilnika za delitev sredstev pri FŠO in MIZŠ: »Prihaja do zelo velikih razlik. Predvsem je težavno različno vrednotenje posameznega razreda kategorizacije v posameznih segmentih obeh pravilnikov, pri katerem prihaja do različnih razmerij med olimpijskim, svetovnim in mednarodnim razredom kategorizacije. Ta razmerja niso vedno usklajena s težo rezultata, posledično boljši niso dovolj nagrajeni, nagrajuje pa se povprečje.«

Kot dodaja Erjavec, je podobnih izzivov še več, toda na KZS želijo o tem razpravljati v strokovnih, ne političnih krogih, ter pregledati celoten sistem financiranja.
Jernej Suhadolnik
eXTReMe Tracker