Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Dobrča

torek, 6. marec 2018, ob 05:28, Silvo Baznik, ogledov: 690

Silvo Baznik: V dolinah megla in oblaki in na sonce je potrebno iti višje.

Tokrat se odpraviva na doslej z najine strani še nepresmučano goro med Begunjami in Tržičem, ki obeta po pisanju na turnem klubu Gora možnost lepe smuke od vrha do avtomobila. Iz Tržiča peljeva v Brezje, kjer povprašava za parkirišče še pravi čas, da ne zgrešiva desno strme ozke ceste nad cerkvico, ki naju pripelje na parkirišče.

S parkiranjem imava kar nekaj težav, saj je cesta spodaj poledenela, na njej pa suh potlačen sneg, ki ne dovoli vožnje naprej, temveč morava z nekaj odmetavanja snega parkirati na začetku parkirišča. Ko to opraviva, stopiva na smuči in pričneva hojo po zasneženi cesti, ki se lepo vzpenja proti Bistriški planini. Pred nama in za nama so tako pohodniki kot turni smučarji in vsi želimo priti nad meglice oblakov. Višje cesto zapustiva in ubereva bližnjico skozi gozd po gazi predhodnikov in višje zopet doseževa cesto, se ustaviva in se pogovoriva s pohodnicama, da tako izveva nekaj več o poti, kjer hodiva prvič. Nadaljujeva po bližnjici skozi gozd, da pred planino stopiva ponovno na cesto in pri oznakah za Lešansko planino stopiva na Bistriško planino z bajto, ki ne sameva. Pred kočo je avtomobil s štirimi verigami na kolesih in pred in v koči so ljudje. Ker meglice zakrivajo poglede, stopiva mimo znamenja v gozd in nato na dobro zasneženo cesto. Po cesti nadaljujeva do naslednjih oznak in razpotja ter nadaljujeva desno proti Lešanski planini. Cesta se tokrat strmeje vzpenja in ob njej v gozdu so številne smučine. Počasi postaja svetleje, meglice se redčijo, na nebu se pokaže sonce in sledeč predhodnikom kmalu stopiva na planino, kjer se odpre lep pogled na greben Košute in Storžič. Prečiva planino in stopiva do koče, ki je obdana z vseh strani z visoko snežno odejo in kjer si privoščiva malce daljši odmor za okrepčilo in počitek. Na planini nisva sama. Kar nekaj pohodnikov in smučarjev se mudi na njej in z zgornjega roba jih tudi nekaj smuča preko planine v gozd.

Po odmoru sva zopet na smučeh in po nekaj minutah doseževa vrh planine, kjer se priključi pot od koče na Dobrči. Za turno smučarko nadaljujeva desno po poti v gozd in se povzpneva na vrh Dobrče, ki je obdan z drevjem, ki zastira poglede na Begunjščico. V daljavi so komaj opazni vrhovi Julijcev. Za nama pride turni smučar in skupaj se spustimo z vrha na manjše sedlo in nato navzgor na naslednji Šentanski vrh, kjer počiva pohodnik in kjer se odpre čudovit pogled na gore v okolici. Stol, Begunjščica in vsi vrhovi grebena Košute so kot na dlani. Pod njimi pa morje nizkih oblakov, ki zastira doline. Pogled se pomudi še na Visokem Javorniku, Storžiču, Kriški gori in ne gre brez občudovanja mogočne Kočne in njenih sosed. Lepo in vredno truda.

Kož ne snamemo. Z njimi na smučeh se spustimo nazaj na sedelce in nato se povzpnemo na sedaj poln obiskovalcev vrh Dobrče, od koder bo potekala smuka na izhodišče ture. Tokrat snameva kože in smuči dobro namaževa z voskom za tekočo smuko brez prijemanja snega, ki ga božajo in topijo sončni žarki. Ko se vrh izprazni, pričneva smuko tudi midva in to resnično dobro smuko. Skozi gozd po sledeh predhodnikov, nad planino pa po svoje, iščoč še nepresmučene predele, ki jih ni ravno veliko. Sneg odličen, nekakšen težji pršič na dobri podlagi in kar prehitro presmučava planino in se podava med drevesa. Še vedno se vzpenjajo turni smučarji, ko midva vijugava skozi gozd in globoko spodaj pred Bistriško planino prismučava na cesto in pod oblačni pokrov. Tokrat ne ubirava bližnjic temveč smučava po cesti, kjer je sedaj tudi veliko sankačev. Izgubljava višino in se približujeva izhodišču.

Po skoraj dvanajstih kilometrih in po 941 višinskih metrih prismučava do polnega parkirišča, kjer snameva smuči, odkorakava do avtomobila in se odpeljeva na pijačo in vročo čokolado.
 

Oznake: smuTurno
eXTReMe Tracker