Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

57.148 članov

15.02.2018
Planinska organizacija povečala število članov tudi v letu 2017
Foto: Manca Čujež

PDF: preglednica članstvo PZS 2017 

ponedeljek, 19. februar 2018, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 626

287 kolektivov lani vključenih v Planinsko zvezo Slovenije

Pod okriljem PZS je v letu 2017 delovalo 287 društev, klubov in postaj GRS.
Kot kažejo podatki planinskih društev, je imela planinska organizacija leta 2017 57.148 članov posameznikov vseh kategorij – odraslih članov A in B, študentov in srednješolcev S + Š, predšolskih in osnovnošolskih otrok P + O ter oseb s posebnimi potrebami OPP. Leta 2016 jih je bilo 54.574, leta 2014 53.975 in leta 2013 55.159.

Pod okriljem Planinske zveze Slovenije deluje 12 meddruštvenih odborov planinskih društev: MDO PD Dolenjske in Bele krajine (2.410 članov), MDO PD Gorenjske (8.932 članov), MDO PD Kamniško-bistriškega območja (3.174 članov), MDO PD Koroške (2.883 članov), MDO PD Ljubljane (8.387 članov), MDO PD Notranjske (2.372 članov), MDO PD Podravja (6.854 članov), MDO PD Pomurja (1.687 članov), MDO PD Posočja (3.526 članov), MDO PD Primorske (2.457 članov), Savinjski MDO PD (9.645 članov) in MDO PD Zasavja (3.235 članov). V društva, ki ne delujejo pod okriljem MDO, vključno s Češko-slovenskim planinskim društvom, je bilo vključenih še 1.586 članov. V letu 2017 so v primerjavi z letom prej število članov najbolj povečali meddruštveni odbori PD Ljubljane (439 članov več), Gorenjske (343 članov več), Zasavja (131 članov več) in Kamniško-bistriškega območja (104 člani več), večje število članov pa je bilo tudi v MDO PD Posočja, Notranjske, Podravja, Pomurja in Primorske.

V letu 2017 se je opazno povečalo število odraslih članov - v kategoriji A je bilo skupno 2.387 članov, 342 več kot leto prej, v kategoriji B pa 36.820, kar 1.233 več kot leta 2016. V primerjavi z letom 2016 je bilo lani razveseljivo včlanjenih tudi več predšolskih in osnovnošolskih planincev (P + O), in sicer 441 več (od skupno 14.303), ter oseb s posebnimi potrebami (članov OPP), ki jih je bilo 8 več (skupaj 150). Malce (za 26) se je zmanjšalo članstvo srednješolcev in študentov (S + Š), ki jih je bilo v letu 2017 skupno 3.488. V planinsko organizacijo je bilo včlanjenih 17.791 mladih planincev do 26. leta starosti, kar predstavlja skoraj tretjino vseh članov.

Članstvo v PZS prinaša številne ugodnosti. Med najpomembnejšimi je zavarovanje za primer trajne invalidnosti, za primer nezgodne smrti, odgovornosti proti tretji osebi in za primer reševanja in zdravljenja s 24-urno asistenco zunaj Slovenije. Za vse članstvo veljajo zavarovanja v gorah Evrope in Turčije, za člane kategorije A pa za ves svet.

Zavarovanje je le ena od ugodnosti, ki jih zagotavlja planinska organizacija svojim članom. Nudi tudi popust pri prenočevanju v slovenskih in številnih tujih planinskih kočah, različne popuste pri nakupu planinskih edicij in opreme, popust pri vstopnini v Slovenski planinski muzej, Narodni park Paklenica ...
Član s plačilom članarine izraža pripadnost planinski organizaciji in podpira različne dejavnosti, ki jih slovenski planinci izvajamo v korist vseh ljubiteljev gora. Med temi velja izpostaviti več kot 7000 različnih aktivnosti planinskih društev letno, skrb za urejenost mreže več kot 10.000 kilometrov planinskih poti, ekološko in energetsko sanacijo planinskih koč, projekte s področja preventivne dejavnosti in še kaj.

Vabljeni, da postanete član/-ica Planinske zveze Slovenije.
Vir: PZS.si  

Komentiraj (5):

Matej Kucler, torek, 20. februar 2018, ob 12:37

Zavarovanje od PZS je skoraj enakovredno z Avstrijskim, tako da so se precej popravli. Le B kategorija je malo premalo je potrebno vzet A, ki stane ravno en toliko kot Avstrijsko.

Jaka Ortar, sreda, 21. februar 2018, ob 10:37

Takoj sem šel pogledat, ali mi res ni več treba imeti OAV za moje aktivnosti v gorah ... Matej, kaj se je od naše lanske debate na to temo http://www.gore-ljudje.net/novosti/134296/ "precej popravilo"?
Sam sem našel te razlike: http://freeweb.siol.net/jortar/zavarovanje_PZS_2017_2018.pdf
Razen povišanja zajetih alpinističnih dejavnosti za 1000 m (zdaj do višine 6000 m) ne vidim nobene pozitivne spremembe.

Matej Kucler, sreda, 21. februar 2018, ob 12:27

V tem:
Kritje vključuje 24-urno asistenco pri reševanju v gorah v tujini s 24-urno zdravstveno asistenco v tujini. Kritje zdravstvene asistence je podano v primerih reševanja v tujih gorah pri opravljanju zgoraj naštetih planinskih dejavnosti.

V primeru poškodbe v gorah v tujini pokličite reševalce na številko 112 oz. lokalno gorsko reševalno službo in asistenčni center zavarovalnice na številko +3865 66 28 500, ki bo prevzel nadaljnjo koordinacijo reševanja.

Jaka Ortar, sreda, 21. februar 2018, ob 12:54

Ni res, to je praktično isto kot lansko leto (11.6.2017):
Kritje vključuje 24-urno asistenco pri reševanju v tujini s 24-urno zdravstveno asistenco v tujini. Kritje zdravstvene asistence je podano v primerih reševanja v tujih gorah pri opravljanju planinske dejavnosti navedenih pod točko Osnovno zavarovalno jamstvo.

V primeru poškodbe pokličite reševalce in klicni center zavarovalnice na številko +386 1 519 20 20!

Matej Kucler, sreda, 21. februar 2018, ob 14:09

5 let nazaj je blo tako, da je vsak kril stroške reševanja v tujini, in kasneje izpolnil obrazec (odvisno od države in gorovja, ker ponekod majo brezplačno reševanje, drugje ne) za povrnitev stroškov.
Zdej to ureja asistenca in naj nebi blo treba plačevat reševanje.
Saj tako so mi zatrdil nekateri, ki to urejajo.

eXTReMe Tracker