Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Geografski problemi

07.02.18 22:46
GEOGRAFSKI PROBLEMI IMENOSLOVJA KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP


Razgledi/G-L, 29.01.18: Zbirka zemljepisnih imen

Razgledi/G-L, : Zemljepisno ime na zemljevidu

Razgledi/G-L, 27.08.12: Kazati ali ne kazati s prstom


 

 

torek, 13. februar 2018, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 518

Razgledi - Borut Peršolja: ... imenoslovja Kamniško-Savinjskih Alp

(V štirih objavah si bomo pogledali vsebino mojega univerzitetnega diplomskega dela Geografski problemi imenoslovja Kamniško-Savinjskih Alp, ki sem ga zagovarjal pred dvajsetimi leti – novembra 1997, februarja 1998 pa sem zanj prejel študentsko Prešernovo nagrado.)

Geografski problemi imenoslovja Kamniško-Savinjskih Alp

Diplomsko delo
Število strani: 149
Število preglednic: 5
Število zemljevidov: 1
Število fotografij: 6
Mentor: prof.dr. Jurij Kunaver, redni profesor
Avtor: Borut Peršolja
Ljubljana, vinotok 1997 

(Uvodno poglavje.)

Kamniško-Savinjske Alpe poznam že toliko časa, kolikor se zavedam samega sebe.
S pomočjo staršev in kasneje vodnikov Mladinskega odseka Planinskega društva Domžale sem jih že zarana spoznal po dolgem in počez, v srednji šoli se je začelo tisto čarobno gorniško obdobje, ko iščoč različne pustolovščine odkrivaš stvari, ki ti ostanejo zapisane v duši. Prej ali slej mora priti do tega, da se odnos do gora razvije v gorništvo kot način življenja. Takrat ugotoviš, da imaš gore rad, in jaz imam Kamniško-Savinjske Alpe rad še prav posebej.

Moje “znanstveno” raziskovanje gorskega sveta se je začelo s seminarsko nalogo o Planinah v Vzhodnih Kamniških Alpah. Planine sem preučeval z vidika naravnih pogojev za njihov nastanek, skušal sem tudi ovrednotiti njihov ekonomski pomen. Spomladi leta 1995 me je želja po opravljanju obvezne študijske prakse prinesla na Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Na inštitutu so se pripravljali na projekt priprave strokovnih podlag za Kamniško-Savinjski regijski park. Dogovorili smo se, da jim bom pri projektu pomagal po svojih močeh, težišče mojega dela je bila izdelava zemljevida rabe tal v merilu 1 : 25.000.

Ob takratnem delu je zorela tudi misel o morebitni vsebini diplomskega dela. Najprej sem želel delati nekaj s področja geomorfologije osrednjega dela Kamniško-Savinjskih Alp, vendar me je vreme jeseni leta 1996 odvrnilo od teh načrtov. Brez terenskega dela seveda ne bi šlo, vendar je zimska polovica leta za raziskovanje v visokogorju nemogoča. V iskanju teme, ki bi se jo dalo v glavnem obdelati tudi v dolini ali spomladi na terenu, sva z dr. Jurijem Kunaverjem omenila idejo o preučevanju imen. Vzela sva si čas za razmislek (kaj, kako …) in v začetku letošnjega leta oblikovala izhodišča dela.

Problematika zemljepisnih imen ima seveda več razsežnosti: od čisto praktične, ki se kaže na terenu ob orientaciji v prostoru ali ob vsakodnevni rabi in izgovorjavi imen domačinov, do strokovne in znanstvene ravni, kjer pridejo na piano težave ob pravilnem in enotnem zapisovanju imen, natančni lokaciji imen in iskanju izvornih pomenov imena. Na to temo sem poznal nekaj različnih poljudnih člankov iz gorniške sfere (Marjan Raztresen, dr. Stanko Klinar), že ob seminarski nalogi sem naletel tudi na strokovne polemične osti glede poimenovanja Kamniško- Savinjskih Alp (Ilešič, Melik, Gams). Za začetek je bilo torej vzpodbud dovolj, s širjenjem obzorja ob pregledu literature in zemljevidov, ter ob pogovorih s poznavalci je tema postajala iz dneva v dan zanimivejša.
Treba se jo je bilo samo še lotiti …

Višinski zemljevid obravnavanega 
območja Kamniško-Savinjskih Alp.

Čeprav je preučevani prostor fizično relativno majhen, opravljeno delo nikakor ni bilo skromno (niti po obsegu, niti po vsebini). Pokazalo se je, da je drobnih, že skoraj pikolovskih vprašanj zelo veliko, naj gre za zapis imena (Predaselj/Predoselj), razlike pri legi imena na različnih zemljevidih in v literaturi (npr. Molička planina), ali za podatke o nadmorski višini. Potrebna je bila velika natančnost, ki je geografom že skorajda pregovorno tuja (če je geografija res površna veda o površju). Urediti sistem dela in se ga dosledno držati je bilo zagotovo najtežje dejanje diplomskega dela. V tem delu – doslednosti – se mi zdi, da bi se dalo kakšno stvar izpeljati še bolje, zlasti če bi nekatere sedanje ugotovitve lahko predvidel že na začetku.

Pri delu seveda ni šlo brez obilice branja. Bral sem zelo veliko, od strokovnih člankov in knjig, vse do številnih drobnih notic, spisov, zgodb in leposlovja. Velik del teh tekstov je bilo z mojega raziskovalnega vidika neuporabnih, vendar so mi takšni “izleti” iz strogega okvira dela dajali še dodatno energijo in mi bogatili podobo o Kamniško-Savinjskih Alpah. Priznam, da je takšno prebiranje vzelo veliko časa. Ob tem sem spoznal še nekaj – da je problematika zemljepisnih imen področje, ki mu lahko posvetiš celo življenje. Moje delo je zato zgolj skromen poizkus in kamenček v mozaiku, močno oprt na ramena številnih generacij domačinov in drugih obiskovalcev in ljubiteljev gora.

Grintovci. (Fotografija: Borut Peršolja)   

Diplomsko delo držite v rokah. Upam, da boste v njem našli nekaj zase. Ob tem sem hvaležen vsem, ki so kadarkoli nesebično zapisali svoje znanje in občutke o Kamniško-Savinjskih Alpah. Brez njih bi bilo delo zelo drugačno. Najlepša hvala mentorju prof. dr. Juriju Kunaverju za njegove nasvete in pogovore, ki so se nanašali tako na posamezne probleme in dileme, na metodološka navodila pa vse do motiviranja za delo. Hvala tudi kolegom z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU za potrpežljivost in strokovno pomoč, ki sem je bil od vseh delež v takšni ali drugačni obliki.

* * *

Besedilo diplomskega dela (PDF 2,3 MB)

Seznam vseh zemljepisnih imen (PDF 6,8 MB)

priloga 2 (PDF 212 kB)

Listina o Prešernovi nagradi.

(Se nadaljuje.)

eXTReMe Tracker