Dnevnik - Petra Mlakar: ... PD Dovje - Mojstrana Gregor Berce: Planincev bo vedno več, želimo si, da bi bili čim bolj strpni
Planinsko društvo Dovje - Mojstrana, ki združuje 497 planinskih navdušencev v vaseh pod Triglavom, praznuje 90 let. Njegovi člani po besedah predsednika Gregorja Berceta med drugim skrbijo, da so varne in dobro označene najbolj priljubljene planinske poti, tudi tiste na Triglav.
Da bo obiskovanje gora tako priljubljena dejavnost množic, si začetniki planinskega društva Dovje - Mojstrana zagotovo niso predstavljali. Po 90 letih delovanja društva si današnji člani po besedah predsednika Gregorja Berceta močno prizadevajo, da bi obiskovalci, ne glede na število ali izvor, obisk tamkajšnjih gora doživeli varno in prijetno.
Planinsko društvo je več kot skupina navdušencev nad pohodi v hribe. Česa vse v vaši okolici ne bi bilo brez društva s tako dolgo tradicijo?
Planinsko društvo Dovje - Mojstrana skrbi za Aljažev in Šlajmerjev dom v Vratih, ki ju planinci lahko uporabljajo. Da domova lahko uspešno delujeta in jim ponujata streho nad glavo, zatočišče ali okrepčilo, mora skladno in uspešno delovati tudi društvo kot celota z vsemi svojimi odseki. Med drugim izvajamo daljše ali krajše tečaje za varno obiskovanje gora, vzgajamo planinski podmladek. Da planinci varno hodijo v hribe na našem območju, poskrbi markacijski odsek s sanacijo označevanja na planinskih poteh. Skrbimo tudi za kulturo – v Vratih že 39 let zapored pripravljamo slikarsko kolonijo. Izletno-pohodniški odsek pa vse člane združuje in vodi v hribovje po Sloveniji in tujini, alpinisti se združujejo v alpinističnem odseku…
Območje, na katerem deluje vaše društvo, sodi med najbolj oblegana v Sloveniji. Imate tudi največ dela z urejanjem poti?
Naše doline Vrata, Kot in Krma za planince pomenijo dostop do Triglava in so v zadnjih letih vse bolj obremenjene. Za urejanje poti na srečo poskrbimo v sodelovanju z drugimi društvi. Težava je s cestami in ostalo infrastrukturo, ki za tako množičen obisk ni primerna. Zato si na občini Kranjska Gora prizadevajo, da bi v prihodnje promet v dolinah umirili na način, ki bi kljub vsemu omogočal planincem, da v zgodnjih jutranjih urah lahko krenejo na Triglav ali kam drugam.
Triglavsko pogorje je v zadnjih letih zelo oblegano, gorski reševalci, med katere spadate tudi vi, na tem območju ugotavljajo tudi največ nesreč. Kako bi lahko povečali varnost?
Vse več domačinov se vključuje v dejavnosti društva, članstvo nam ves čas narašča in zanimanje za izpopolnjevanje je v našem okolju vse večje. Ozaveščenost o hoji v hribe pri nas je na visoki ravni. Ostalim pa priporočamo, naj se v gore odpravijo z gorskim vodnikom. Naš nasvet pogosto upoštevajo tujci, saj je hoja v gore z vodnikom v tujini že dolgo stalna praksa, predvsem za obisk nepoznanih terenov, za zimske vzpone in podobno. Planinci z vodnikom pridobijo varnost, zagotovilo za pravilno izpeljano turo brez posledic, kar na koncu vodi tudi v veliko zadovoljstvo.
Kakšnih ljudi si v naših gorah želite?
Trendov obiskovanja gora je nešteto in planincev bo po naših predvidevanjih v prihodnje še več, kot jih je danes. Njihova opremljenost in ozaveščenost se vidno izboljšujeta. Tudi ustrezna oprema je bolj dostopna, problem pa je njena pravilna uporaba. Tega se s pomočjo aplikacij ne da naučiti, pač pa je za to potreben izkušen gornik – učitelj in lastna uporaba na turah. Želimo si, da bi se ljudje na vsako turo pripravili in jo prilagodili vremenskim razmeram, odprtosti koč, nevarnosti snežnih plazov. Vse to pripomore k večji varnosti v gorah.
Kaj za vaše društvo pomeni lega pod Triglavom?
Domačini, če vreme dopušča, vsak dan zremo vanj, če drugega ne, da preverimo, kako visoko je snežna meja. Tujci pogosto sploh ne vedo, kateri od vršacev je pravi. Za delo v planinskem društvu je lega pod najvišjim vrhom zagotovo spodbuda in vir lepih spominov. Ko se ozrem na Triglav, se spominjam veliko pohodnih in plezalnih tur, ki sem jih opravil. Vrh včasih tudi izpustim zaradi množičnega obiska. Najbolj pa se spominjam občutkov po tem, ko sem se prvič odpravil v veličastno in dolgo Triglavsko severno steno. Od takrat sem jo preplezal po dolgem in počez in zdaj jo poznam že do najmanjše skale.
Kaj pa svetujete planincem, ki imajo precej manj izkušenj, a si želijo spoznavati vrhove v vaši okolici?
Najprej naj se postopoma lotevajo gorskih ciljev, na začetku sezone spomladi naj se odpravljajo na niže ležeče vrhove, saj je više še sneg in je velika nevarnost za zdrs. Poleti naj gredo tudi više, a naj bodo strpni pri vožnji do izhodišča in z njega. Tudi želeni vrh naj skrbno izberejo. Na severni strani naših vasi se razprostirajo Karavanke, ki so nekoliko lažje dostopne, poti pa vodijo bolj po gozdu. Na jugu pa imamo opraviti s povsem drugačnim terenom severne strani Julijskih Alp, kjer iz gozda hitro preidemo na skalnato in teže prehodno območje.
Pravite, da v gorah v prihodnje pričakujete še več obiskovalcev. Ali bi društva zaradi spremenjenih razmer potrebovala nove pristope pri zagotavljanju varnosti, izobraževanjih, delovanju planinskih postojank in podobno?
Določene spremembe bodo potrebne pri zakonodaji o delovanju društev. Trenutno delujemo na prostovoljni ravni. Dela in nalog pa je vedno več in vedno bolj obsežni so, tako da bodo sistemske spremembe kmalu nujne.