Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Denacionalizacija:

Dnevnik - Tatjana Pihlar: ... Cerkev hoče nazaj Triglavska jezera, država ne ve, kaj bi |  Kupoprodajna pogodba (1858)

Konec minulega leta je prenehala veljati poravnalna ponudba Nadškofije Ljubljana, po kateri naj bi ji država v naravi vrnila vsa zemljišča (tudi vodna) na območju Doline Triglavskih jezer, sama bi se odrekla visoki odškodnini, državi pa bi del teh zemljišč oddajala za simbolično najemnino.

Denacionalizacija Doline Triglavskih jezer se vleče že od leta 1992. Takrat je Nadškofija Ljubljana oddala zahtevek, da ji država v naravi vrne 3200 hektarjev nacionaliziranih zemljišč na tem območju, med katerimi je tudi eden največjih naravnih biserov – Sedmera oziroma Triglavska jezera. Nadškofijo zanima osem parcel, in sicer je po njenih navedbah tam 1150 hektarjev gozda, okoli 1870 neplodnih, 170 hektarjev kmetijskih in 6,5 hektarja vodnih zemljišč.

Cerkev je državi v poravnalni ponudbi že oktobra 2015 predlagala, naj v naravi vrne vse nepremičnine na območju Doline Triglavskih jezer, sama se odreče odškodnini za nemožnost njihove uporabe po 72. členu zakona o denacionalizaciji (ZDen), država določi nepremičnine, ki so pomembne za njene projekte, in zanje z nadškofijo za 45 let sklene najemno pogodbo za simbolično letno najemnino 20.000 evrov. Najemnine Cerkvi ne bi plačevala neposredno, ampak bi dogovorjeni znesek vlagala v najete nepremične, da bi bile še naprej dostopne širši javnosti (vzdrževati bi morala planinske poti, nameščati obvestilne table…), poravnavati bi morala tudi javne dajatve in bremena za najete nepremičnine. Nadškofija Ljubljana je poravnalno ponudbo avgusta lani ponovila, veljala je do 31. decembra 2017 – pod pogojem, da do tega dne dobi nazaj vsa zemljišča na območju Doline Triglavskih jezer.

»Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot zavezanec oziroma državno pravobranilstvo kot njegov zastopnik sta ponudbo brez obrazložitve zavrnila,« so nam razplet pojasnili pooblaščenci Nadškofije Ljubljana. Na državnem pravobranilstvu pa pravijo, da konkretne zadeve in okoliščin poravnavanja ne morejo podrobneje komentirati.

»Postopek še ni zaključen, traja devetnajst let (od leta 1999), spis v predmetni zadevi na državnem odvetništvu obsega skoraj tisoč tristo listovnih številk, upravni spis pa jih šteje več kot dva tisoč. Gre za zadevo, ki je tako po pravni kot tudi dejanski podlagi izjemno kompleksna in zahtevna,« so nam razložili na državnem odvetništvu in poudarili, da v denacionalizacijskem zahtevku, ki se nanaša na Dolino Triglavskih jezer, zastopajo dve stranki (sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter ministrstvo za okolje in prostor) in da so vezani na njuna usmeritvena navodila.

Nadškofija: Podlegli so politični pritiskom

Iz poravnalne vloge Nadškofije Ljubljana izhaja, da državne institucije vračilu nepremičnin v naravi na območju Doline Triglavskih jezer nasprotujejo z utemeljitvijo, da so izvzete iz pravnega prometa, ker ležijo na območju Triglavskega narodnega parka (TNP), ker so deloma vodna zemljišča in ker gre za prostorski kompleks.

V Nadškofiji Ljubljana trdijo, da nič od tega ne drži. »Zdi se, da so predstavniki zavezanca in upravnega organa klonili pod političnimi pritiski. Več kot 32 milijonov kvadratnih metrov podržavljenih nepremičnin na območju Doline Triglavskih jezer je talec neutemeljenih ugovorov zavezanca in pasivnosti Upravne enote Radovljica, ki kljub jasnim predpisom in upravnosodni praksi o zadevi ne odloči.«

Ceno dolgotrajnih postopkov plačujemo davkoplačevalci

Cerkev terja nazaj tudi slap Savico in obalo Bohinjskega jezera. Maja Antonič, načelnica radovljiške upravne enote, ki odloča o tem, nam je pojasnila, da je denacionalizacijski zahtevek, ki se nanaša na Triglavska jezera in na slap Savico, še vedno v fazi ugotavljanja pravnega in dejanskega stanja zaradi ugotovitve vseh deležev različne dejanske rabe in namembnosti posamezne nepremičnine, saj to posledično bistveno vpliva na odločitev glede oblike vračanja po zakonu o denacionalizaciji (ZDen). »O zahtevku Nadškofije Ljubljana, ki se nanaša na območje TNP, še ni bilo odločeno o približno štirih hektarjih zemljišč,« pravi Antoničeva in dodaja, da želi Cerkev v tem primeru nazaj tudi vodna zemljišča in naravne znamenitosti. »Temeljno vprašanje, ki ga je treba podrobno razjasniti v tem postopku, je, ali gre za take naravne znamenitosti državnega pomena, ki terjajo kompleksnost obravnave, kar posledično vpliva tudi na obliko vračila po ZDen,« poudarja načelnica Maja Antonič.

Dodajmo, da upravna enota in pravniki številnih državnih institucij to vprašanje »podrobno razjasnjujejo« že od davnega 3. julija 1992, ko je Nadškofija Ljubljana oddala zahtevek za denacionalizacijo. Morebitna odškodnina za nemožnost uporabe teh nepremičnin in izjemno visoke zamudne obresti zaradi dolgotrajnega odločanja bodo seveda tudi v tem primeru bremenile davkoplačevalce, ne državnih uradnikov.

V čigavi lasti so vodna zemljišča?

Spoznanje, da utegne država Cerkvi v denacionalizacijskem postopku vrniti tudi takšne naravne bisere, kot so Triglavska jezera, slap Savica in obala Bohinjskega jezera, je izzvalo velikansko ogorčenje tako v splošni kot tudi strokovni javnosti. Temu se čudi tudi soavtor zakona o denacionalizaciji, pravnik Rajko Pirnat. Pred časom je v pogovoru za naš časopis dejal: »Če bodo lokacijo slapa Savica in Doline Triglavskih jezer vrnili Cerkvi, me to malce preseneča, saj naj bi bila vodna zemljišča v lasti države. Dno jezer je po zakonu o vodah vodno zemljišče, ki bi moralo biti v državni lasti. V tem primeru velja zakon o vodah, ki dovoljuje dostop do jezera. Menda nihče ne razmišlja, da bi jezera ogradil?«

15.01.2018
Denacionalizacija: Cerkev hoče nazaj Triglavska jezera, država ne ve, kaj bi


Zahtevek Nadškofije Ljubljana za vrnitev obrežja Bohinjskega jezera v naravi je upravna enota Radovljica konec leta 2016 zavrnila, vendar se je ljubljanska nadškofija zoper odločbo pritožila na upravno sodišče, ki o tožbi še ni odločilo. Na eni od parcel, ki so predmet tega denacionalizacijskega zahtevka, stoji skulptura zlatoroga. (Foto: Tomaž Skale)


G-L, 12.12.2014: 
Triglavska stena ostaja v državni lasti

Kupoprodajna pogodba (1858)

 

1 komentarjev na članku "Denacionalizacija:"

Lojze Budkovič,

Čudna zgodba je prepletena s politiko in skregana z zgodovinskimi dejstvi.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti