Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Spomin Jakobu Aljažu

Vecer.si 21.01.2018
Pavel Rupar se je v zaporu zaobljubil, da mu bo postavil kip

Kmalu 240 let od prvega vzpona na Triglav
Prvi vzpon na Triglav se je 26. avgusta 1778 na pobudo Žige Zoisa posrečil štirim domačinom iz Bohinja: Luki Korošcu (rudarju z Gorjuš), Matevžu Kosu (rudarju z Jereke), Štefanu Rožiču (lovcu na gamse) in Lovrencu Willomitzerju (ranocelniku iz Stare Fužine), ki je vodil odpravo.

nedelja, 21. januar 2018, ob 08:59, Bruno Fras, ogledov: 551

Večer v nedeljo - Damijana Žišt: Pavel Rupar se je v zaporu zaobljubil, da mu bo postavil kip

Jakobu Aljažu, ki je začel duhovniško pot v Tržiču in je leta 1871 v slovenščino prevedel božično pesem Sveta noč ter jo zapel v cerkvi Marijinega oznanjenja, bodo prav tam 4. februarja postavili kip.
V cerkvi Marijinega oznanjenja v Tržiču bodo v nedeljo, 4. februarja, postavili doprsni kip zavednega Slovenca Jakoba Aljaža; kasneje naj bi kip premestili na podstavek pred cerkvijo. Pobudo zanj je dala Civilna iniciativa Jakoba Aljaža, ki jo je ustanovil Pavel Rupar, nekdanji tržiški župan in nekdanji poslanec SDS. Jakop Aljaž je bil na svoji duhovniški poti najprej kaplan v Tržiču. Njegov kip bo v Tržiču postavljen zato, ker se je Rupar med služenjem enoletne zaporne kazni (zaradi zlorabe položaja, ki ga je storil kot tržiški župan) zaobljubil, da ga bo mesto dobilo, potem ko bo prišel iz zapora. Jakob Aljaž je prvi v slovenščino prevedel prelepo božično pesem Sveta noč in jo zapel v tržiški cerkvi leta 1871.

Ponosni na domoljubno noto
"Ko sem bil 2014. na prestajanju zaporne kazni na odprtem oddelku zapora na Igu, sem v začetku decembra začel sam zase peti Sveto noč. Zame je december zelo pomemben mesec, družinski mesec, poln lepih običajev, od Miklavža dalje. Jaz pa sem bil v zaporu, kar me je zelo bremenilo, vendar nisem imel druge izbire, kot da sem tam. Ko sem si napol na glas prepeval Sveto noč, so me slišali drugi obsojenci in me spraševali, kaj pojem, ker vsi pesmi niso poznali. Nekateri so izrazili željo, da bi jo tudi oni peli, zato smo priskrbeli besedilo in peli skupaj. Z zaposlenimi smo se dogovorili, da bi pesem zapeli na božični večer, kar so nam dovolili. Najprej smo jo zapeli v stavbi zapora, bilo je čudovito, potem pa smo prosili, ali jo lahko zapojemo še zunaj, na zaporniškem dvorišču. Dovolili so nam in mi smo jo peli, tudi tisti obsojenci, ki so bili druge veroizpovedi. Pesem smo čudovito zapeli, da je odmevalo po Igu. Ko smo nehali peti, smo slišali petje, ki je prihajalo s hriba, iz ženskega zapora. Od tam je k nam prišel pravosodni policist in nam povedal, da tudi ženske obsojenke pojejo pred zaporom. Prosil nas je, naj še enkrat zapojemo, in smo," nam je pripovedoval Pavel Rupar.

Ker je pesem prvi prevedel v slovenski jezik mladi kaplan Jakob Aljaž, se je Rupar na tisto božično sveto noč, ki jo je preživel za rešetkami in ko mu ni bilo lahko pri srcu, odločil, da bo Aljažu postavil spomenik v Tržiču. Kip s podstavkom bo stal okoli dvanajst tisoč evrov, izdelal ga bo kipar Peter Abram iz vasi Pedrovo v občini Brnik. Okoli štiri tisoč evrov pomoči je obljubil tržiški župan Borut Sajovic, prostovoljne prispevke za kip pa civilna iniciativa še vedno zbira.
"Občina Tržič razume tako osebno zaobljubo gospoda Ruparja kot tudi širši pomen postavitve spomenika avtorju, ki je v Tržiču prvič v slovenskem jeziku izvedel najbolj znano božično pesem. Ponosni smo na to domoljubno noto, ki je v tedaj nemškem mestu prižgala luč, kot tudi na vsa ostala dela velikega Slovenca Jakoba Aljaža. Pa na to, da so v našem mestu zgodovinsko delovali in še delujejo ljudje, ki pomembno pozitivno vplivajo na slovenski prostor, tudi zunaj meja naše občine. Kar je v širšem interesu občanov, je tudi v interesu župana in občine. Če bo postavitev spomenika velikega Slovenca osvežila in spodbudila posnemanje misli in dejanj v duhu velikega dovškega župnika, bo postavitev toliko bolj dragocena in upravičena. Dogovor je bil, da občina pomaga pri dokončni postavitvi kipa, ki bo stal zunaj cerkve (v parku pred cerkvenim zvonikom), v znesku do 4000 evrov. Postavitev v cerkvi in vse promocijske aktivnosti, povezane s tem, so po mojem razumevanju samo ena od začasnih stopenj do dokončne postavitve. Denarja še nismo nakazali niti dokončno odobrili. Od civilne iniciative najprej želimo zagotovila, da se bo zunanja postavitev, ki je namenjena široki javnosti, do poletja v celoti in dokončno realizirala," nam je sporočil župan Sajovic.
Postavitev Aljaževega kipa podpira tudi tržiški župnik Tomaž Prelovšek, "saj je bil Aljaž zaveden Slovenec in v naši cerkvi je prvič v slovenščini zapel pesem Sveta noč". Prelovšek nam je povedal anekdoto o Aljažu, ki je veljal za zelo poštenega in načelnega človeka: "Ko so delavci prekrili streho nad cerkvijo, je Aljaž posumil, da mu niso po pravici povedali, koliko kvadratnih metrov opeke so položili na streho. Zato je po cerkvenem stolpu sam splezal na njo in natančno premeril streho ter izračunal, koliko opeke so delavci položili. Ugotovil je, da so mu povedali po pravici, zato jih je za delo pošteno plačal," pravi župnik Prelovšek.

Pravdanje zaradi stolpa na Triglavu
Jakob Aljaž je bil slovenski rimskokatoliški skladatelj, rodil se je 6. junija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro, umrl je 4. maja 1927 na Dovjem na Gorenjskem. Želel je postati profesor, a mu je to očetova smrt preprečila, saj ga družina pri študiju ni mogla več podpirati. Na materino željo je tako opravil bogoslužje in bil 31. julija 1871 posvečen v novomašnika. Do leta 1880 je služboval v Tržiču, nato je bil župnik na Dobravi pri Kropi, leta 1889 pa je pričel službo na Dovjem, kjer je ostal do smrti. Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Za gore se je zanimal že v rani mladosti, kot dijak se je povzpel na Blegoš, Kum in Storžič, ko pa je bil kaplan v Tržiču, še na Begunjščico. Leta 1880 je prišel kot župnik na Srednjo Dobravo pri Kropi, kjer se je seznanil z gorami v Julijcih. Franc Skumavec - Šmerc ga je vodil na Triglav, kjer sta prenočila v Dežmanovi koči. Na Dovjem se je seznanil z nacionalistično usmeritvijo Nemško-avstrijskega planinskega društva (kranjska sekcija). Zato je Aljaž načrtoval majhen stolp na vrhu Triglava, ki bi služil kot planinsko zavetišče.
Pozimi 1894. je v župnijski sobi na Dovjem izdelal načrt stolpa, na tleh ga je začrtal s kredo. Kot župnik na Dovjem in planinec je za en goldinar kupil vrh Triglava, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp. Gradnjo stolpa je zaupal Antonu Belcu iz Šentvida pri Ljubljani. Izdelal je stolp iz šestih delov, ki so jih z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato jih je šest nosačev v enem tednu znosilo na Triglav. Stolp so postavili 7. avgusta 1895 v pičlih petih urah. Vse stroške izdelave, 300 goldinarjev, je prevzel Jakob Aljaž. Nakup zemljišča in izgradnja stolpa sta Aljažu prinesla pravi pravdarski spopad z nemškimi organizacijami, ki so se ga lotile s trditvijo, da je ob postavitvi stolpa uničil podzemno triangulacijsko točko, izmerjeno s točno določenimi koordinatami in nadmorsko višino.
Z obtožbami so želeli doseči podrtje stolpa, a se jim je Aljaž uprl. Obravnava je trajala pol leta, zasliševali pa so kmete, planince, lovce in vodnike. Aljaž je trdil, da je civilni inženir postavil na vrhu Triglava leseno piramido za meritve, ki pa je bila zaradi vremena kmalu uničena. Njegovo zgodbo sta na sodišču potrdila tudi Janez Klinar - Požganc in Gregor Legat. Dogovorili pa so se, da se pod stolp zakoplje škatla s pergamentom, ki bo služila kot resnična triangulacijska točka. Tako bi prešel stolp pod cesarsko varstvo. Kasneje je Jakob Aljaž predal stolp Slovenskemu planinskemu društvu.

Koča naj bo na Kredarici
Aljaž je bil pobudnik in graditelj tudi drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih ter kapele in koče na Kredarici, zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom ter Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo je tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava. Septembra, po odprtju stolpa, je bil Jakob Aljaž ponovno na Triglavu, kjer je iskal primerno mesto za kočo. Z izbiro mesta koče je povezana zgodba: Jakob Aljaž naj bi bil pri spustu obsedel na Malem Triglavu in na Kredarici zagledal dva gamsa, tako se je odločil, da kočo postavi na Kredarici. Devetega septembra 1895 je podpisal kupno pogodbo z občinama Dovje in Mojstrana, za več oralov je odštel pet goldinarjev. Koča je bila slavnostno odprta 10. avgusta 1896. Kapela ob koči je bila posvečena lurški Materi božji. Tudi zaradi koče in kapele se je Aljaž zapletel v tožbe z Nemci, ki pa so postopek izgubili.
Istega leta kot koča na Kredarici je bila postavljena tudi tista v Vratih. Tudi to je financiralo Slovensko planinsko društvo. Koča naj bi služila kot zatočišče tistim, ki bi hoteli na Triglav čez Prag.
Aljaž je bil prav tako nadarjen glasbenik in skladatelj. Njegova najbolj znana sta pesem Oj, Triglav, moj dom, ki jo je uglasbil leta 1896, objavil pa v svoji Slovenski pesmarici II 1900 (besedilo zanjo je 1894. napisal župnik Matija Zemljič iz Gornje Radgone), in prevod pesmi Sveta noč. Uglasbil je tudi nekaj pesmi Simona Gregorčiča.

Damijana Žišt

Sveta noč v slovenščini
Najbolj znana božična pesem Sveta noč je nastala leta 1816 v Oberndorfu pri Salzburgu, njena avtorja sta Franz Xaver Gruber in Joseph Moher. Leta 1871 jo je v slovenščino prevedel župnik Jakob Aljaž. Prvič naj bi bila zadonela v Tržiču, kjer je Aljaž služboval. Pesem je prevedena v več kot 300 jezikov. Ko je Aljaž med mašo na božični večer zapel pesem v slovenskem jeziku, so bili nad tem presenečeni številni nemški katoliki, ki so tedaj živeli v Tržiču in okolici, pravi ljudski glas. Zato so mnogi zapustili cerkev, preostali verniki, največ jih je bilo slovenskega rodu, pa so Aljaža spodbujali, da je pesem večkrat zapel, nato so jo peli skupaj z njim dolgo v noč. 

Fotografije:
(1) Kip Jakoba Aljaža, ki bo za začetek stal v cerkvi Marijinega oznanjenja v Tržiču, je delo kiparja Petra Abrama. (Osebni arhiv Pavla Ruparja)
(2) Jakob Aljaž je po stolpu splezal na cerkveno streho, da bi preveril, ali so delavci pošteno opravili svoje delo. (Damijana Žišt)
(3) Aljažev stolp je leta 1895 dal postaviti duhovnik, planinec, skladatelj in velik domoljub Jakob Aljaž. (Andrej Petelinšek)
(4) Pavel Rupar se je v zaporu zaobljubil, da bodo v Tržiču postavili kip Jakoba Aljaža. (Damijana Žišt)

 

Oznake: ZGO
eXTReMe Tracker