Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Mountain Attack 2018!

 20.01.2018


Štart


Luka Kovačič


Matjaž Mikloša 

Najhitrejši

nedelja, 21. januar 2018, ob 05:27, Franci Savenc, ogledov: 452

Turni.si - Špela Zupan: ... Kot nam povedo neverjetni časi najboljših, so bile letos tudi razmere kot nalašč za podiranje časovnih rekordov

Od Mountain Attacka, atraktivne turnosmučarske tekme v Saalbachu, je minil že teden dni, zato je skrajni čas, da poročamo o njej, čeprav smo se takoj po znanih rezultatih, kar na daljavo, prek družbenega omrežja Facebook, že v petek, 12. januarja, veselili odličnega uspeha naših tekmovalcev.
Kot nam povedo neverjetni časi najboljših, so bile letos tudi razmere kot nalašč za podiranje časovnih rekordov, tako osebnih kot absolutnih, pa vendar brez vrhunske pripravljenosti ter močne konkurence ti ne morejo pasti.

Letos ga je na najdaljši, maratonski razdalji uspelo doseči Italijanu Michelu Boscacciju, ki se je skupaj z drugo- in tretjeuvrščenim spustil pod mejo dveh ur in dvajsetih minut. Nov mejnik je sedaj čas 2:18:57. Tadej Pivk je osvojil drugo mesto s časom 2:19:18, tretji pa je bil Avstrijec Jakob Herrmann s časom 2:19:23. Zelo majhne razlike med prvimi tremi tekmovalci pričajo, kako močna je na tej dirki vsakoletna konkurenca. Na 4. mestu je tekmo končal Christian Hoffmann, ki je tu v preteklosti že trikrat zmagal, 5. mesto je osvojil Martin Stofner, šesti pa je bil naš Luka Kovačič z odličnim časom 2:26:41. Že lansko leto, ko je tukaj nastopil prvič, je osvojil prav tako šesto mesto, vendar s skoraj 14 minut slabšim časom, in če je lani nase opozoril kot debitant, je letos vsem pokazal, v kakšnega športnika se razvija. Mimogrede, njegov letošnji čas je v zadnjih nekaj letih zadostoval za stopničke.

Tudi na svojem blogu se je Luka Kovačič veselil svojega odličnega nastopa in v besedah podoživel tekmo: »Več kot 1100 tekmovalcev, 3 tisoč višinskih metrov, 25 kilometrov v dolžino, (pre)strmi peš vzponi s smučmi na nahrbtniku, nevarni ledeni spusti, čar teme in hitrost preko 90 kilometrov na uro! (Si predstavljate, da vas nekdo s smučmi in pancerji skupaj težkimi manj kot tri kilograme, prehiti med vožnjo na hitri cesti?)
Prvi vzpon mi je predstavljal največjo uganko in izziv, saj je začetni del izjemno strm, in če bi naredil napako in bi mi spodrsnilo, bi se verjetno po celotnem pobočju oddrsal nazaj v center Saalbacha (kakšnih 250 višinskih metrov). Na štartu je bilo zato kar nekaj nervoze in previdnega spraševanja tekmecev, kako se bodo lotili te ledene stene. Ampak ko je šlo zares in smo nekako premagali strmino, na vrhu razlike med najboljšimi niso bile velike in boj je bil še povsem odprt. Odprto je ostalo tudi po tisoč višincih, saj se razen prvih dveh še nobeden ni uspel odlepiti od skupine. Drug vzpon je že malo razredčil konkurenco in začeli so nastajati zaostanki, ampak ker tekma traja več kot dve uri, se moraš boriti do konca- nikoli ne veš kdaj bo kateri od tekmovalcev zadel ”zid” (pri sebi pa upaš da to ne boš ti).
Na zadnjem vzponu, ki mi po konfiguraciji najbolj odgovarja (sam namreč bolj uživam v položnih vzponih kot vrtoglavih strminah), sem iz sebe iztisnil vse, kar sem imel in tako pridobil še eno mesto, prehiteti mi je uspelo celo svetovnega rekorderja v vertikalnem kilometru Goetscha. Sledil je le še spust v center mesta (po ulicah nasujejo sneg, tako da je cilj tekme na glavnem trgu lične vasice, v kateri je gruča navijačev/gledalcev)

Najboljšo deseterico je zaključil še naš Nejc Kuhar, ki se je iz Saalbacha vrnil z do sedaj najboljšim časom na tej trasi 2:31:21, svojo pripravljenost pa pravi, da bo skušal še stopnjevati do nastopa na evropskem prvenstvu, ki bo v začetku februarja v Franciji.

Nejc Kuhar: »Štart v centru Saalbacha je bil razburljiv kot vedno, saj je potrebne kar nekaj rokoborbe, da se med 1000 tekmovalci priboriš vodilne pozicije ob prihodu na smučišče. Nato je vse samo še v nogah, na najstrmejših delih tudi v rokah in v tehniki, ampak do cilja načeloma prvi pride najmočnejši. Tudi tokrat je bilo tako, saj je po pričakovanjih zmagal Boscacci, a sta mu bila Pivk in Jakob zelo tesno za repi smuči. Sam sem bil ves čas nekje med 5. in 10. mestom, tako da moram priznati, da sem brez večjih odstopanj celotno traso opravil v nekem enakomernem tempu. Manjkala je ena prestava več, oziroma malo živahnosti, ki jo čutim v trenutkih svoje najboljše pripravljenosti. Te občutke bom moral poiskati v naslednjih treh tednih. Od preostalih naših pa čestitke predvsem Luku Kovačiču, ki je s 6. mestom pokazal, da se razvija v odličnega turnega smučarja

Zelo lep dosežek je uspel tudi našemu Luku Miheliču, ki se je prav tako spopadel z najdaljšo razdaljo, čas 2:46:19 je lepa popotnica za nadaljevanje glavnega dela tekmovalne sezone.

Na maratonski trasi sta nastopila še dva rekreativca – Marko Lukič s časom 3:52:50 in Rajko Kos s časom 4:40:51.

V ženski konkurenci se je na najvišjo stopničko vrnila Avstrijska Michaela Essl (3:01:27), družbo pa sta ji delali še rojakinji Katia Tomatis (3:03:19) in Veronika Mayerhofer (3:28:53). S traso je uspešno opravilo 19 turnih smučark, med njimi tudi dve Slovenki: Alenka Lukič s časom 4:34:14 ter Anja Plešnik s časom 4:42:08.

Na krajši trasi (Tour) je letos od naših rekreativnih tekmovalcev nastopil le Matej Pobežin s časom 2:49:27. Smo pa tokrat imeli predstavnika tudi na najkrajši trasi, in sicer tekmi v vzponu na Schattberg. Matjaž Mikloša je s časom 44:47 osvojil tretje mesto in prav prvi trije tekmovalci so bili med seboj zelo izenačeni. Zmagal je Martin Schider s časom 44:30, drugi je bil Hans-Peter Meyer s časom 44:44.

Celotni rezultati Fotografije: Wildbild

Oznake: tekTTS
eXTReMe Tracker