Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinski vestnik - januar 2018

 1 2018
Kazalo objav v vseh letnikih PV

Arhiv PV: objava celotnih številk (PDF) 

Letošnja zima nam je v gorah postregla
z obilico snega. Foto: Anže Čokl

ponedeljek, 15. januar 2018, ob 05:31, Dušan Škodič, ogledov: 765

Tema meseca: Vojaško gorništvo / Intervju: Danilo Cedilnik-Den / Povojna odprava na Durmitor / Izginjanje ledenikov / Najvišja priznanja

Uvodnik: Planinski vodniki danes in jutri. Andrej Mašera

VOJAŠKO GORNIŠTVO
Gorski bojevniki. Mi branimo gore, gore nas branijo! Janez Kavar
Zgodovinske smučine vojakov. Aleš Guček
Športni vidiki vojaškega gorništva. Herman Berčič
Natov center odličnosti za gorsko bojevanje. Boštjan Blaznik
10-letnica ustanovitve ZVGS. Slavko Delalut

INTERVJU 
Vzpon mora biti doživetje. Danilo Cedilnik-Den. Marjan Žiberna

GORE IZ ZRAKA 
Visoko nad Dolomiti. Polet z ultralahkim letalom. Vladimir Habjan

SPOMINI NA POVOJNI ALPINIZEM 
V pogorje Balkana. Odprava na Durmitor. Srečko Klemenc

KONTRASTNA INDIJA 
Zanskar. Majhna dežela velikih src. Anastasija Davidova

LEDENIKI 
Še nekaj na temo podnebnih sprememb. Spremembe ledenikov na Kibu in Chacaltayi v 50 letih. Janez Pretnar

Z NAMI NA POT 
Turno smučanje na Štajerskem? "Čuj, ka´si ja nor!" Pusterwald in Bretstein. Tomaž Hrovat


OPISI 
Scharnitzfeld in Hühnerkogel. Tomaž Hrovat
Kleiner Hansl. Tomaž Hrovat
Hochschwung. Tomaž Hrovat
Schrattner Kogel. Tomaž Hrovat


ZGODOVINA PLANINSTVA 
Orožnova koča nekdaj in danes. Jana Remic

POTEPANJA 
Iskanja v kraljestvu Belina. Deveti konfin (930 m). Olga Kolenc

KOLUMNA 
Zase se brigaj. Aljaž Anderle

ZGODOVINA 
Prihod Rimljanov v Karnijske Alpe. Vid Pogačnik

MINIATURA 
Kjer je volja, tam je pot. S slepimi na Triglav. Tatjana Cvetko

TURNO SMUČANJE 
Ponosni na prehojeno pot. 20 let Turnega kluba Gora. Igor Jenčič

PLANINSKA ZGODOVINA 
Zaton češko-slovenskega zavezništva. Dušan Škodič

MEDNARODNO 
Povezane planinske organizacije Evrope. Ustanovljeno Evropsko združenje planinskih organizacij. Zdenka Mihelič

SPREMEMBE 
Everest brez znamenite Hillaryjeve stopnje. Zdenka Mihelič

LEDNO PLEZANJE 
Štirke, devetke, led, les in granit v središču mesta. Evropski pokal v lednem plezanju Domžale 2017. Matej Ogorevc

VZGOJA 
Tanka, a vzdržljiva rešilna bilka. Improvizirana nosila iz astronavtske folije. Damjan Slabe

DOŽIVETJE 
Kanjon reke Čikole. Via ferata. Aleš Nosan

PLANINSKA ORGANIZACIJA 
Odlikovani prizadevni planinski delavci. Najvišja priznanja PZS za leto 2017. Zdenka Mihelič

LITERATURA 
PLANINSKA ORGANIZACIJA 
SPM 
TRIGLAVSKI NARODNI PARK 
V SPOMIN  


Uvodnik: Planinski vodniki danes in jutri

Ko smo dandanes s spleta dobesedno zasuti z neizmerno količino najrazličnejših informacij, se pogosto postavi vprašanje,kolikšen pomen ima še pisanje in izdajanje klasičnih planinskih in alpinističnih vodnikov, ki so dolga desetletja bili nepogrešljivi spremljevalci ljubiteljev gora. Mnogi med njimi, predvsem tisti mlajših generacij, v ustvarjanju planinskih vodnikov ne vidijo več pravega smisla, saj so prepričani, da vse potrebne podatke lahko z nekaj kliki najdejo na spletu. In tam jih je res pravo čudo: nešteti opisi označenih poti, brezpotij in plezalnih smeri, podatki o kočah in bivakih ter o drugi gorski infrastrukturi, vse to prikazano in dopolnjeno še z boljšimi ali slabšimi fotografijami, tudi filmi. Številni spletni portali z gorniško vsebino prikazujejo poti tudi s konsekutivnimi fotografijami, tako da imamo občutek kot bi se tisti trenutek znašli na turi v gorskem svetu. V brezpotnem svetu se lahko gibljemo s pomočjo GPS navigacije, in vse to si lahko naložimo v naše ''pametne'' telefone, ki jih imamo seveda stalno s seboj, in - kaj bi pravzaprav še hoteli?
Pa je res vse tako čudovito preprosto? Kaj pa pogoste fake news na spletu? Ali so res planinski vodniki postali že obsoletna navlaka? Če sklepamo po številu objavljenih pisnih vodnikov, posebno v večjih deželah alpskega sveta, nikakor ne! Gutenbergovi literaturi so nekateri prerokovali nagel zaton s pojavom digitalnih knjig, pa je tiskanih knjig npr. na veliki vsakoletni knjižni razstavi v Frankfurtu čedalje več. Tudi izdajateljske hiše so po začetnem strahu pred popolno digitalizacijo knjižne produkcije zopet dobile optimistični zagon. Tudi na sejmu gorniških knjig v Trentu je situacija podobna, konec koncev nas jesenski knjižni sejem v Ljubljani vedno znova prepriča o vitalnosti slovenskega izdajateljstva. Tudi na področju slovenske gorniške literature! Za prave zaljubljence v knjigo je knjiga sama po sebi objekt intelektualnega interesa in tudi čustvene zadostitve. Ko jo vzameš v roke, jo natančno pogledaš, in če je lepo oblikovana, se ti oči kar zaiskrijo v nestrpnem pričakovanju, da jo odpreš. In ko jo odpreš, skušaš ujeti njen vonj, ki je skoraj za vsako knjigo specifičen; šele nato jo na hitro prelistaš in pregledaš slike, če so zraven. Pri lepih, večjih fotografijah hitro prebereš še podnapise, nato pa knjigo odložiš, dokler se ne lotiš branja. Torej, knjige ne sprejmeš samo z umom, ampak tudi s srcem. Vse to velja tudi za planinske vodnike.
In kakšni naj bodo sodobni planinski vodniki, ki bodo v vsebinskem in oblikovnem skladu z možnostmi, ki se nam ponujajo na spletu? Konec minulega leta sem dobil v roke tri vodnike, ki na dovolj nazoren način kažejo, kakšne planinske vodnike danes v svetu izdajajo. Pri znani münchenski založbi Rother so izdali enciklopedični vodnik Bernharda Kühnhauserja Alpenvereinsführer für Wanderer und Bergsteiger Berchtesgadener Alpen, ki je lična zelena knjižica s sliko Watzmanna na naslovnici in 612 stranmi besedila. Gre že za 21. izdajo tega vodnika, ki je koncipiran na klasičen način: vsako področje je obdelano posebej, posebej izhodišča, posebej koče, posebej prečenja in povezave, posebej končni vzponi na vrhove. Pri takem konceptu si moramo turo na kak vrh prikazati kar s povezavo več parcialnih besedil, ki se včasih nahajajo tudi precej vsaksebi v vodniku. Ni ravno priročno opravilo, knjižica pa je kar zajetna in bo kar znatno otežila nahrbtnik, če jo bomo vzeli s seboj na turo. Založba Rother je še ena redkih, ki izdaja enciklopedične vodnike, vendar čedalje bolj poredko, kar dokazuje, da ne gredo prav živahno v promet.
Drugi vodnik je povsem alpinistične narave, Charlie Boscoe, Jack Geldard: Chamonix. A guide to the best rock climbs and mountain routes around Chamonix and Mont Blanc, izšel pri britanski založbi Rockfax, ki obstaja tudi v digitalni obliki na aplikaciji RockfaxApp. Vodnik je izbirni, osnovni oblikovni koncept pa so brezhibne fotografije z vrisanimi smermi in ocenami, na njih pa so v rumeno in belo obarvanih poljih natančni opisi smeri po posameznih raztežajih. To izjemno delo je gotovo terjalo herkulske napore avtorjev, vendar deluje nekako preobloženo s podatki; čeprav ima knjiga 456 strani, je obilica podatkov oblikovalca prisilila, da so črke besedila zelo majhne, kar pa večini predvsem mladih bralcev ne bo povzročalo kakih problemov. Tak vodnik za običajne planinske podvige nikakor ne bi bil primeren.
In tretji vodnik, ki me je najbolj navdušil. Založba Rother je decembra lani izdala sijajen izbirni vodnik Hartmuta Eberleina in Ralfa Gantzhorna Hochtouren Westalpen. Band 2. 101 Fels- und Eistouren zwischen Monviso und Mont Blanc. Kaj je tako posebnega v tem vodniku? (Glej recenzijo v tej številki PV na str. 73). Prvič je bogat s fotografijami in zemljevidi, drugič je količina besedila zmerna, najbolj pa navduši z opisi gora in gorskih skupin, kjer pri bralcu vzbudi pristno, neubranljivo željo po obisku določene gore. To je tisto pravo: navdušenje, ki ga čutimo že doma, ko listamo in prebiramo strani tega vodnika.
Vodnik nas mora omrežiti in zapeljati, ponuditi potrebne informacije, če jih pa ni dovolj, se še vedno lahko zatečemo k "atu Googlu".

Andrej Mašera

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker