Šaleški AO - Matej Blagus: ... orodjarjenje
Predsilvestrska ekipa, ki je odkrivala radosti in zahteve orodjarjenja v Znojilah, je hitro našla novo drytooling plezališče v Dolu pri Hrastnku.
Dva dni po novem letu ga je širši javnosti ponudil v ovohavanje in zatikanje Friko, kot nekakšno Vilijevo darilo drugačnega športnega plezanja željnim.
Dostop je enostaven, slab kilometer iz jedra Dola, pri cerkvi proti severu v hrib. Na parkirišču prečkamo potok, ob vodnem kanalu nekaj deset metrov navzgor in smo pod steno sektorja A. Imeli smo južno, vlažno vreme, pričakujte blato z listjem, sledijo radosti čičenja derez pred vstopom v smer.
O smereh. Že sektor A ponuja celotno pahljačo od smeri za začetnike do zahtevnosti za napredne srednje zategnjence. Podobno sektor C. Tip razčlemb so razpoke, ki držijo vzdolž celotne smeri, za razliko od Znojil, kjer so razčlembe baje bolj na zatikanje v luknje. Kot začetnik še zapišem, stopi so v lažjih smereh D4, D5, manjka kakšna luknja za zatikanje derez pri prehodih preko gladkih plošč. Ampak kar narava da, tako se prilagodi plezanje.
Če povzamem svojo prvo izkušnjo s suhim zatikanjem cepinov in derez. Na podlago gibalnosti špotnega plezanja in nekaj lednih smeri si po prvih smereh varovanja od zgoraj pripravljen na izziv plezanja v vodstvu. Vmesna varovala so primerno blizu, da je občutek ok.
Delale so druge mišice, izziv novega jih še dodatno napenja, naslednjič bo že bolj domače. Oziroma me naravno motivira, da navrtamo tiste bermudske stene doma. Kakorkoli se zdi drtyooling brutalna disciplina verjetno zaradi ostrine cepinov in derez, vendarle gre za fino obrt, kasneje mojstrstvo.
Seveda smo vztrajali do teme, v vodnem kanalu oprali blatno orodje in gurmansko analizo prestavili h Gurmanu. Tam smo vrnili v Znojilah sposojen plezalni pas Ervinu Mlakarju.
Lepo je postregel z zgodovino plezanja z Vilijem in nastajanjem tega plezališča.
Blatni orodjarji: Tanja, Jernej, Domen, Andrej; spisal Matej