Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Plazovi

08.01.2018
Plazovi lovijo turne in proste smučarje
G-L: "Dnevnik" <> Dnevnik/Planinstvo

 

torek, 9. januar 2018, ob 05:27, Franci Savenc, ogledov: 965

Dnevnik - Gorazd Suhadolnik: ...  lovijo turne in proste smučarje

PLANINSTVO
Snežni plazovi jemljejo smrtni davek po vsem svetu, posebej skrb zbujajoče pa so tragične nesreče turnih smučarjev v Alpah.

Po podatkih specializiranega spletnega portala mountainjoumey.com je od l. oktobra lani v svetu pod snežnimi plazovi umrlo 74 ljudi, polovica od njih v decembru. Najbolj množične žrtve plazov so bile v Aziji. Oktobra je med sestopom z gore Otgontenger v zahodni Mongoliji v plazu izgubilo življenje 17 gornikov, novembra je na vzhodu Afganistana plaz pokopal 13 ljudi, decembra je med sestopom z gore Oshtoran Kuh v zahodnem Iranu umrlo devet gornikov, v indijskem delu Kašmirja pa je pod snegom izgubilo življenje pet indijskih vojakov. Kar tretjina smrtnih nesreč pa se je zgodila v Alpah. Največ žrtev je bilo med turnimi smučarji in prostimi smučarji, ki so jih plazovi presenetili zunaj urejenih smučišč.

Nevarna turna smuka v Franciji

Sredi novembra je blizu švicarskega Engelberga plaz ubil deskarja, pod Orlovim gnezdom na Bavarskem pa turno smučarko. Največ žrtev je bilo v Franciji, kjer je v zadnjem mesecu pod plazovi umrlo sedem smučarjev.

V pogorju Chartreuse sta umrla dva turna smučarja, nad Grenoblom pa so našli mrtvega turnega smučarja, ki ga je plaz odnesel v 100-metrski prepad. Turni smučar pod goro Combe Benite je sprožil plaz, ki ga je potegnil v 40-metrski prepad, med novoletnimi prazniki pa je plaz pokopal turnega smučarja v Savojskih Alpah.
V osrednji Franciji je na podoben način umrl smučar, ki je smučal zunaj urejenega smučišča.
V Švici je v decembru umrlo pod plazom šest smučarjev. Najhuje je bilo v kantonu Valais, v katerem je pod snegom končal italijanski smučar, ki je sprožil plaz v grapi zunaj smučarske proge. Pred božičem je v istem kantonu plaz zajel tri turne smučarje, ki so imeli vso potrebno opremo, vključno z lavinskimi žolnami (radijskim oddajnikom za lociranje zasutega). Eden od treh je zaradi poškodb umrl pozneje v bolnišnici. V Valaisu je umrl turni smučar, ki ga je zajel plaz med spustom z gore Hofathom. Pod plazom, ki ga je sam sprožil med smučanjem z gore Glattvvang, je umrl tudi francoski turni smučar. Na Silvestrovo je plaz v Bernskih Alpah zajel tri gornike, ki so hodili s krpljami. Dva so živa izvlekli s helikopterjem, tretjega je našel lavinski pes in je zaradi posledic poškodb umrl v bolnišnici.

Tvegano prosto smučanje

V Avstriji je decembra pod plazovi umrlo pet ljudi. Pod vrhom ledenega slapu Federvveifi na Solnograškem je plaz odnesel plezalca 200 metrov v globino in čeprav so ga izkopali v petnajstih minutah, mu ni bilo pomoči. Pred božičem je turni smučar sprožil smrtonosni plaz med spustom z gore Schamik na avstrijskem Koroškem. Na avstrijskem Tirolskem so zunaj urejene proge smučali trije nemški »freeriderji«, eden od njih je sprožil plaz in v njem umrl. Zunaj urejene proge smučišča Obertauem na Solnograškem je tik pred novim letom smučalo tudi pet slovenskih prostih smučarjev. Eden od njih je sprožil plaz, zajel je dva smučarja, očeta in sina, ki nesreče ni preživel. Smučarji so bili opremljeni s plazovno opremo in lavinskimi nahrbtniki z zračno blazino.

Za zdaj zadnja usodna plazovna nesreča se je zgodila prejšnjo sredo. Na severu Italije, na Južnem Tirolskem, je zunaj proge smučalo devet Nemcev, plaz pa je pokopal mater in hčer. Hči je umrla pod snegom, mati pa pozneje v bolnišnici.

Oprema je le pomoč v sili

Nesreča mladega slovenskega prostega smučarja v Avstriji je pokazala, da pred smrtonosnostjo plazu ne varuje niti popolna oprema. »Plazovna oprema - žolna, sonda in lopata - je na turni smuki nujna,« poudarja Tadej Debevec, predsednik tehnične komisije Združenja gorskih vodnikov Slovenije. »Tudi pri prostem smučanju, Iger gre za integracijo alpskega smučanja in turne smuke, je ta oprema zelo dobrodošla, tako kot nahrbtnik z zračno vrečo. Vendar pa se ne gre zanašati na to, da se nam z dobro opremo ne more nič zgoditi. Pogosto namreč postanejo nekateri v takih okoliščinah preveč pogumni in se pomaknejo v bolj tvegane vode. Še vedno velja, da so statistike preživetja in rešitev iz plazov narejene na primerih tistih, ki preživijo in imajo ob nesrečah praviloma zraven ljudi, ki jim lahko pomagajo. Zato je plazovno opremo treba razumeti kot pomoč v sili.«

Porazno zimsko bilanco ponesrečenih v plazovih je po mnenju Debevca treba pripisati tudi zelo velikim količinam snega in veliki vodnatosti v večini bolj obljudenih alpskih dolin. »Na Kredarici je že skoraj tri metre in pol snega. Prejšnja leta je bilo v tem letnem času bolj ali manj kopno. Hkrati pa niti ni tako mrzlo. Zapade veliko snega, potem pa se hitro spet relativno otopli. Z vidika plazov so takšne temperaturne spremembe precej problematične,« pravi Debevec. V Alpah se sicer po navadi na začetku snežne sezone vselej sprožajo plazovi, vendar se s preobražanjem in sesedanjem snega razmere tudi kmalu umirijo. Tokrat so problematične hitre temperaturne spremembe oziroma precej spremenljive vremenske razmere, pravi Debevec.

Pazite na klože

Na sončni strani Alp smo lahko zelo veseli, saj se ob kopici smučarskih nesreč v sosednjih alpskih deželah pri nas v tej zimi še ni zgodilo nič usodnega. V meteorološki službi Arso ocenjujejo trenutno splošno stopnjo nevarnosti snežnih plazov v naših gorah s 3- stopnjo po evropski petstopenjski lestvici. To pomeni znatno, ne pa veliko nevarnost. Vendar je bila takšna ocena nevarnosti tudi pri večini opisanih decembrskih nesreč v drugih alpskih deželah. Glavna trenutna težava, pravijo strokovnjaki, je napihan sneg, nevarnost pa se poveča ob ohladitvi po toplem vremenu in otoplitvi po mrazu. »Predvsem so nevarna strmejša pobočja z napihanim snegom, kjer lahko že ob manjši obremenitvi sprožite plaz kložastega snega,« navajajo v meteorološki službi, kjer predvidevajo, da se bo nevarnost snežnih plazov počasi zmanjševala.

Pred kložami in opastmi svari tudi Tadej Debevec. »Zaradi zelo spremenljivega vetra je sneg napihan na zelo različnih koncih, tako na jugu kot na severu, zato je konkretno stanje povsem odvisno od mikrolokacije. Dokaj varno dostopni so vrhovi do višine 2000 metrov tam, kjer je malo več gozda, denimo gore nad Pokljuko in bolj poraščeni deli Karavank,« pravi Debevec.

Čakajoč na led

Za zdaj še ne pridejo na račun niti ljubitelji lednega plezanja pri nas. V soteski Mlačca pri Mojstrani Pavel Skumavc vsako leto z vodo poliva in zamrzuje kamnito pobočje in uredi varovališča, da nastane izjemen led- noplezalni vrtec, kjer se je mogoče ob začetku sezone odlično ogreti za podvige po gorskih zaledenelih slapovih in svečah. »Voda je pretopla, niti drobna prha ne prime,« odgovori Skumavc na vprašanje, ali se v Mlačci že kaj dogaja.

Hitre izmenjave hladnega in toplejšega vremena, še bolj pa obilna vod- natost za zdaj preprečujejo, da bi se naredil dovolj kompakten led. »V visokogorskih predelih, pod Prisojnikom in v Tamarju, se sicer vedno najde kaj primernega za ledno plezanje, drugače pa še ni prav dobrih razmer,« pravi Debevec. »Glede na napovedane temperature v prihodnjih dneh pa niti ne kaže, da bo kmalu kaj bolje.«

Gorazd Suhadolnik 

 

Oznake: smuTurno
eXTReMe Tracker