Dnevnik - Gorazd Suhadolnik: ... proti Indijancem, plezalcem, lovcem …
Ameriški predsednik Donald Trump se neusmiljeno spravlja nad ameriško naravo: v zaščiteni del Aljaske hoče spustiti naftarje, v Velikem kanjonu obuditi kopanje urana, najlepše naravne spomenike bi skrčil in industrializiral.
V začetku decembra so republikanski senatorji z 52 glasovi (48 jih je bilo proti) potrdili predlog zakona o davčnih olajšavah v višini 1400 milijard dolarjev, v prilogi k zakonu pa tudi ukrep o vrtanju nafte v aljaškem arktičnem nacionalnem zatočišču za divje živali. Z uvrstitvijo tega ukrepa v prilogo k obsežnejšemu davčnemu zakonu so se zagovorniki naftne industrije izognili zakonskemu pogoju o potrebnih 60 senatorskih glasovih. Po uskladitvi z osnutkom, potrjenim v predstavniškem domu, bo predsednik Trump predlog podpisal v zakon in energetska podjetja bodo lahko začela vrtati po zaledeneli tundri.
Arktično nacionalno zatočišče za divje živali na severu Aljaske je s 600.000 hektarji površine največje območje nedotaknjene divjine v ZDA z veliko večjo raznovrstnostjo rastlinskega in živalskega sveta od drugih zavarovanih območij v arktičnem krogu. Na njem živi več kot 200 vrst živali, vključno z velikimi severnimi jeleni karibuji, polarnimi medvedi, volkovi, lisicami, 36 vrstami rib in milijoni ptic.
Pohodnica na smučeh Kit DesLauriers, dobra poznavalka tega območja, pravi, da je energetska industrija tu že poskušala začeti iskati nafto in plin konec osemdesetih in sredi devetdesetih let. »Živali industrijskih interesov ne morejo razumeti, zagotovo pa bi zelo prizadeli njihov način življenja. Ob vznožju gora si polarni medvedi postavljajo brloge. Tu je tudi edino mesto na svetu, kjer si uredijo brloge v gorah, saj so zelo blizu morja,« meni Kit DesLauriers.
Napad na nacionalne parke
Že spomladi je Trump sekretarju za notranje zadeve Ryanu Zinku naložil revizijo več kot 30 ameriških nacionalnih naravnih spomenikov, med njimi tudi Bears Earsa (ki vključuje sveta zemljišča indijanskih plemen in slovi kot raj za plezalce) in slikovitega Grand Staircase-Escalanta v Utahu. Revizijskega poročila Zinka tudi po več mesecih niso objavili, v Washington Postu pa so pred dnevi objavili skice, ki kažejo, da namerava Trump zmanjšati Bears Ears za 85 odstotkov (na 80.000 hektarjev), Grand Staircase-Escalante pa za polovico (na 400.000 hektarjev).
V začetku novembra je pristojno ministrstvo tudi predlagalo umik prepovedi o kopanju urana v Velikem kanjonu. Kopanje in rudarjenje nameravajo dovoliti še v kopici drugih naravnih parkov, med njimi v Zionu, Capitol Reefu, Hovenweepu, Dinosaur National Monumentu in Theodore Roosevelt National Parku. Nevladne organizacije in industrija športov na prostem ogorčeno protestirajo in napovedujejo pravni boj za zaščito nacionalnih spomenikov. Patagonia, ameriški proizvajalec gorniških oblačil, je najglasnejša med več kot 350 podjetji, naravovarstvenimi skupinami in staroselskimi plemeni. »Plezalci, pohodniki, lovci in ribiči se strinjamo, da so javna zemljišča ključni del naše nacionalne dediščine in da niso namenjena le nam, ampak tudi prihodnjim generacijam,« so zapisali na svoji spletni strani, na kateri pozivajo k podpisu peticije za ohranitev naravnih spomenikov. V 60-dnevnem obdobju zbiranja javnih mnenj in pripomb se je odzvalo več kot 2,7 milijona Američanov, več kot 98 odstotkov od njih se je zavzelo za popolno ohranitev naravnih območij.
»Ukinitev ali skrčenje naravnih spomenikov bi uničujoče vplivalo na lokalna gospodarstva in tudi na športe na prostem,« so zapisali v Patagonii in obenem spomnili, da je v tej industriji zaposlenih 7,6 milijona ljudi, ki ustvarijo na leto skoraj 900 milijard dolarjev prihodkov, veliko več kot naftna in plinska industrija.