Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Osebnost

09.12.2017
Osebnost Primorske meseca novembra: dr. Tadej Slabe

 


Vsi novembrski kandidati
Kandidati za osebnost Primorske meseca novembra so bili še najslavnejši pivški bend Ana Pupedan, Tilen Genov, biolog in raziskovalec, ki je delfinom dal obraz, Tone Kladnik, ki z Viharnikom že 30 let pomaga pri zdravljenju odvisnosti od alkohola, in nadarjena tržaška zborovodkinja Petra Grassi. Pogovoru z zmagovalcem Tadejem Slabetom lahko prisluhnete tudi na Radiu Koper, danes ob 11. uri.

Izžrebali smo ...
Med tistimi, ki so glasovali za osebnost meseca novembra, smo izžrebali tri dobitnike nagrad Primorskih novic. Prejmejo jih Vilma Franetič Kavčič iz Dolenje vasi, Marija Sočan z Malije in Ivan Cucek iz Gornje Košane.


 

nedelja, 10. december 2017, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 576

Primorske novice - Veronika Rupnik Ženko: ... Primorske meseca novembra: dr. Tadej Slabe

Dr. Tadej Slabe je dolgoletni predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki obeležuje 70-letnico delovanja. Visok jubilej je pritegnil tudi veliko pozornosti širše javnosti, kar pri delu znanstvene ustanove ni ravno pogosto. Na inštitutu si namreč prizadevajo ne le za poglabljanje temeljnega znanja, temveč tudi za to, da je to znanje čim bolje uporabljeno pri razvoju družbe na krasu in pri varovanju te pomembne naravne in kulturne dediščine.

Foto: Veronika Rupnik ŽenkoZ izborom dr. Tadeja Slabeta za novembrsko osebnost Primorske so priznanje njihovemu delu izrekli tudi Primorke in Primorci. “Prav gotovo sem vesel, da je dobilo priznanje krasoslovje, znanost kot taka, saj se velikokrat borimo za primerno mesto znanosti v družbi. Po drugi strani pa je to priznanje za celotno skupino raziskovalcev, ki jo jaz samo predstavljam,” se je na novico odzval Slabe.

Pobudnik študija krasoslovja

Z inštitutom je sodeloval že v času študija geografije, na njem je zaposlen od leta 1986, od leta 1995 pa je tudi njegov predstojnik. Pod njegovim vodstvom se je inštitut razvil v eno vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč in dosegel več pomembnih razvojnih mejnikov. Slabe je bil med drugim pobudnik in soustanovitelj edinega študija krasoslovja v svetu in Mednarodne krasoslovne akademije. Sodeluje v mednarodnih projektih in pri razvoju mednarodnega krasoslovja. Prav v tem tednu pa je Slabe v Skupnem raziskovalnem središču Evropske komisije predstavil tudi predlog za ustanovitev Krasoslovnega središča evropske skupnosti, ki bi bil nekakšen evropski temelj za poznavanje, varovanje in načrtovanje na krasu.

Slabe vedno poudarja, da je poslanstvo inštituta poglabljanje temeljnega znanja, ki je osnova za načrtovanje življenja na krasu. “Ves čas se trudimo, da bi bilo naše znanje čim bolj učinkovito uporabljeno pri razvoju družbe bodisi pri načrtovanju oskrbe z vodo, pri različnih projektih, kot so avtoceste, zdaj železnica, pa vse do čim boljšega varovanja tega okolja. Kras ima namreč svojevrstne značilnosti, ki jih je treba pri tem upoštevati,” poudarja.

Prav v zadnjih dneh po zaslugi 70-letnice inštituta Slabe dobiva tudi številna vabila medijev. “Brez tega, da bi se skozi vaše delo pokazalo, kaj vemo in kaj lahko naredimo, seveda ne gre.” Pravi, da kljub zelo natrpanemu urniku na novinarska vprašanja z veseljem odgovarja. “Ko smo pred leti dobili občutek, da je včasih naše znanje premalo uporabljeno, smo oblikovali posebno knjižno zbirko Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu. Danes dnevno dobivamo zelo različna vprašanja in vsem skušamo pomagati. Če lahko tudi s sodelovanjem z mediji pripomorem, da je naše znanje uporabno, to z veseljem storim.”

Eden najuspešnejših športnih plezalcev pri nas

Sicer pa Slabe priznava, da ima dan, kljub temu da mu budilka zvoni že ob 4.15, premalo ur za vse zadane naloge. Poleg znanstvenoraziskovalnega dela ga namreč kot predstojnika obvezuje tudi bolj menedžersko delo, različni projekti, veliko pozornosti posveča mednarodnemu sodelovanju, pa tudi pedagoškemu delu, ne uidejo pa mu niti administrativne obveznosti. “S številom ur v dnevu nisem zadovoljen. Energije imam več kot časa.” Si pa čas vedno vzame za plezanje, ki je njegova “stranska obsedenost”. Še vedno trenira štirikrat na dan. Kot nam praktično prikaže, tudi tako, da se obteži in se z eno roko prime za okvir vrat svoje pisarne in naredi šest do osem vzgibov. “Še danes se poskušam spopasti s čim zahtevnejšimi smermi, ogromno je treninga za moč,” pravi eden najuspešnejših športnih plezalcev pri nas.

Prav plezanje ga je, še prej kot kras, že v mladosti povezalo tudi s Primorsko. “Vsak prosti trenutek smo preživeli na kraškem robu. Moja generacija je v tistih letih začela z razvojem športnega plezanja pri nas.” Tudi njegovo družinsko življenje je razpeto med Jakovico pri Logatcu in Piranom, kjer vsak teden preživi nekaj dni. Na Fakulteti za humanistične študije v Kopru vsako leto sodeluje pri predmetu ali dveh, zato ga tedensko pot pelje tudi v Koper. “Počutim se tudi malo Primorca,” zato sklene pogovor v vlogi novembrske osebnosti Primorske.

Veronika Rupnik Ženko 

Oznake: PLE
eXTReMe Tracker