Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Nova filozofija

NeDelo 03.12.2017 09:00
Nova filozofija plezanja jo je v hipu prevzela


Foto: Vido Repanšek

Osebna izkaznica
Maja Šuštar je po izobrazbi biologinja z doktoratom iz biomedicine, sicer pa je zaposlena kot razvojna raziskovalna sodelavka na Očesni kliniki UKC Ljubljana. Je vsestransko aktivna mama »dveh krasnih hčera, kar mi veliko pomeni«.
V letih 1995 in 1996 je bila slovenska reprezentantka v športnem plezanju, kot največji uspeh pa si šteje tretje mesto na težavnostnem EP leta 1996 v disciplini duel, ki so jo tedaj na novo vpeljevali, a se ni prijela. Tedaj je presenetila tudi sebe, ko je premagala ikono športnega plezanja, Francozinjo Natalie Richer. Nato je športno plezanje opustila, zdaj se je vrnila v ledno.

ponedeljek, 4. december 2017, ob 05:27, Franci Savenc, ogledov: 708

NeDelo - Janez Porenta: ... plezanja jo je v hipu prevzela

Maja Šuštar je plezanju v različnih »agregatnih stanjih«, trenutno lednemu, predana že več kot četrt stoletja.

Ledno plezanje v Sloveniji resda nima tolikšne veljave kot športno, a kljub temu se lahko že pohvali z nekaj izjemnimi uspehi na mednarodnem prizorišču. Ta konec tedna so središče dogajanja v tej disciplini Domžale s sobotno tekmo težavnostnega evropskega pokala. Najizkušenejša v slovenskem taboru je Maja Šuštar, ki je plezanju v različnih »agregatnih stanjih« predana že več kot četrt stoletja.

Sliši se nekoliko nenavadno, da tekmovalec izbere ledno plezanje namesto športnega, ki je mnogo bolj odmevno, dostopno in tudi medijsko odzivno. No, Maja je izkusila oboje: »S športnim plezanjem se ukvarjam že 26 let in sem z njim že nekoliko zasičena. Ledno plezanje pa ima toliko novih prvin, da me je privlačilo od trenutka, ko sem kupila svoje cepine. Imam tudi zelo dobro športnoplezalno osnovo, ki jo lahko hitro pretvarjam v specifiko lednega plezanja, sploh tekmovalnega, ki je spet drugačno od tistega v naravi. Sploh ker gre za zatikanje cepinov, pri čemer je zelo pomembno, kako se cepin obremeni, katere mišice delujejo ... Skratka, gre za novo filozofijo plezanja, ki me je v trenutku zelo prevzela.«

Ko je bilo treba preklopiti s športnega na ledno plezanje, je morala sprva premagati strah, da bi se cepin iztaknil iz oprimka in bi ga dobila v glavo ali zobe. »Toda sčasoma tudi občutek za to, kako cepin obstane na oprimku, narašča in plezanje postane prijetno, brez strahu,« se namuzne Maja, zdaj vodilna v skupnem slovensko-hrvaško-srbskem prvenstvu, ki so si ga omislili predvsem z željo po širitvi baze tekmovalcev na območju nekdanje skupne države. Za zdaj pravega pospeška pri prilivu novih obrazov ni zaznati, vendar ... »Upam in verjamem, da se bo poznalo v prihodnosti, saj si precej prizadevamo pri promociji. Tekme združenega pokala so res prijetno druženje in to poskušamo predstaviti vsem plezalcem v Sloveniji. Je pa ledno plezanje oziroma 'drytooling' (plezanje s cepini) v plezalni skupnosti nekoliko manj zaželena in slabo razumljena disciplina. Imam ogromno kolegov športnih plezalcev, ki ne razumejo, zakaj bi sploh zatikali cepin po skali, če pa lahko plezajo s prsti. Imamo kombinirane smeri v skali in ledene sveče, do katerih se ne da priti drugače, kot da s cepini zatikamo po skali, kar je glavni smoter tovrstnega plezanja. Če obvladamo to tehniko, lahko preplezamo ledene slapove, ki so bili prej nedostopni,« pojasnjuje članica Alpinističnega odseka PD Domžale.

Evropa ima, enako kot v športnem plezanju, številčni primat tudi v lednem, na tekmah svetovnega pokala nastopajo le še Američani in Azijci. »Evropsko ledno plezanje je zagotovo močnejše od ameriškega, so pa izjemno konkurenčni predvsem Korejci. Oba svetovna prvaka, v moški in ženski konkurenci, prihajata iz Južne Koreje, ki ima tudi bogato zgodovino tega športa. Če bi evropskemu pokalu pridružili še Korejce, smo v svetovnem pokalu,« slikovito ponazori Šuštarjeva, ki nerada špekulira, kam spada v mednarodnem formatu. Lani je, za pokušino, opravila le eno tekmo svetovnega pokala in z gripo padla na robu polfinala: »Od tedaj sem vložila ogromno dela in priprav. Moja želja je formo, ki jo kažem na treningih, prenesti na tekmo, če se mi to posreči, bom zadovoljna. Kolegi – večinoma vadim s fanti – pravijo, da sem tako in tako močnejša od njih.«
Tekma v Domžalah je, kar se tiče pravega tekmovalnega lednega plezanja, ko se sme z derezami tolči v steno, locirana na prvi tovrstni steni pri nas (na garažni hiši na Masljevi ulici). »Je pa preizkušnja z močno svetovno konkurenco v Sloveniji že potekala leta 2004 v Solčavi, toda letošnja domžalska tekma je vsekakor velika novost,« še poudarja naša najuspešnejša ledna plezalka ta hip, doma iz Markovega pri Kamniku. Težavnost pa ni edina disciplina lednega plezanja, »obstaja še hitrost, ki poteka po pravem ledu. Težavnostno plezanje je ponavadi previsno, s težavami, v hitrosti pa imaš vertikalo in samo čim hitrejše mahanje s posebej za to prirejenimi cepini. Ki pravzaprav niso cepini, temveč nekakšna rezila. Tekmovalci tako rekoč tečejo tja gor.«

Janez Porenta 

Oznake: PLE
eXTReMe Tracker