Večer v nedeljo, Potepanja - Damijana Žišt: Kristusova kri v popotnikovi nogi.
Avstrijsko vasico Heiligenblut (sveta kri) v osrčju nacionalnega parka Hohe Tauern ob vznožju Grossglocknerja je vredno obiskati poleti in pozimi.
V osrčju nacionalnega parka Hohe Tauern na višini 1288 metrov leži ob vznožju Velikega Kleka oziroma Grossglocknerja ena najbolj čudovitih in slikovitih avstrijskih vasic. Heiligenblut (sveta kri) spada v okraj Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem. Grossglockner je ena najlepših, vsekakor pa najvišja avstrijska gora (3798 metrov), kjer je možen tudi spust do ledenika Pastirica, ki ga je vsako leto manj. Njegova relativna višina je za Mont Blancom druga najvišja v Alpah.
Ob lepem vremenu je Veliki Klek viden tudi z vrhov Julijskih Alp. Najvišji vrhovi Grossglocknerja so Gjaidtroghohe (2989 metrov), Schareck (2604 metrov) in Viehbuhel (2420 metrov). Obiskovalce očarajo lepota hribovitega sveta z njegovimi visokimi vrhovi, nepopačena narava, prijazni domačini in odlična hrana. Heiligenblut z okolico turistom nudi številne možnosti za preživljanje lepega in aktivnega dopusta skozi vse leto. Heiligenblut sem obiskala dvakrat, poleti in pozimi. Smučarska sezona tam traja od konca novembra do sredine aprila.
Odšli na Veliki Klek, vrnili se niso
Heiligenblut je romarska gorska vasica, znana po gotski cerkvi sv. Vincenca s poznogotskim krilnim oltarjem, ki je delo znanega Michaela Pacherja. V cerkvi je shranjena relikvija - noga svetega Briciusa Friderika, ki si je v meča skril sveto Kristusovo kri. Danski plemič je več let služil carju v Carigradu, pred potjo domov pa si je izprosil nekaj kapljic Kristusove krvi, ki je pritekla iz njegovega kipa v Carigradu. Ker se je bal, da bi kdo našel Kristusovo kri, si je stekleničko s krvjo vstavil v rano na nogi in jo zašil. Med potovanjem domov ga je pot zanesla mimo Heiligenbluta, kjer ga je pod Glossglocknerjem zasul plaz. Ko so ga poleti našli in ugotovili, kdo je in da ima v nogi stekleničko s Kristusovo krvjo, so na kraju, kjer je umrl, postavili kapelico, v cerkvi sv. Vincenca pa so shranili njegovo truplo in Kristusovo kri.
Takrat je mesto zaslovelo kot romarska pot, ki se je udeležujejo tudi slovenski romarji. Ob cerkvici sta zelo lepo urejeno vaško pokopališče in knjiga mrtvih. V kotu, ki gleda proti Grossglocknerju, je knjiga, narejena iz kovine, v njej pa so zapisana imena vseh, ki so iz te vasi odšli na Veliki Klek, vrnili pa se niso, ker jim je gora vzela življenje. V spominski knjigi je zapisanih 300 imen alpinistov in pohodnikov - med njimi ni Slovencev.
Prvič so skušali splezati na goro leta 1799, a se je poskus ponesrečil. Poleti 1800 je druga ekspedicija, ki sta jo organizirala Franz-Xaver Salm Raifferscheid in krški knezoškof, sezidala kočo Salmhütte na višini 2750 metrov, ki je v začetnem obdobju alpinizma služila kot zavetišče in izhodiščna točka za vzpon. V odpravi je sodeloval naš rojak Valentin Stanič, ki je z barometrom izmeril natančno višino gore.
Svizci in kozorogi
Pot iz Heiligenbluta je mogoče nadaljevati po sloviti ledeniški cesti Grossglockner-Hochalpenstrasse - odprta je od začetka maja do začetka novembra - do razgledne ploščadi Franz-JosephHöhe na nadmorski višini 2369 metrov pod Grossglocknerjem. Panoramska cesta se vije med krajema Heiligenblut in Fusch, zgrajena je bila med letoma 1930 in 1935, doseže pa višino 2572 metrov. Pot je dolga 48 kilometrov, vodi pa skozi deželi Salzburg in Tirolsko.
Pod Velikim Klekom živijo svizci (znani iz oglasa, kjer zavijajo čokolado) in kozorogi. Ob prihodu na razgledno ploščad je mogoče videti več majhnih kosmatih živalic, torej svizcev, ki svoje gobčke in tačke stegujejo proti obiskovalcem in prosijo za kakšne dobrote (obiskovalci jih hranijo s piškoti in kruhom), ob vzpenjanju do steklene stavbe, kjer je lepa razgledna točka, pa je včasih mogoče videti kozoroge.
V muzeju Alpine Naturschau si obiskovalci lahko ogledajo dokumentarni film o različnih živalskih in rastlinskih vrstah tega skrajno občutljivega gorskega sveta. Grossglockner je pred leti kupil bogat avstrijski industrialec Alberth Wirth, denar je prislužil z gradnjo nebotičnikov v Ameriki, in ga podaril avstrijskemu planinskemu društvu pod pogojem, da okolico gore razglasijo za narodni park. To se je tudi zgodilo.
Smučišča in rudniki zlata
Heiligenblut je raj za smučarje, poleg tega pa je obiskovalcem na voljo še veliko drugih aktivnosti, imajo tudi teniško igrišče in bazen. Leta 2008 je bila nameščena nova gondola, ki pelje višje kot prej. V Heliligenblutu je sneg vedno prisoten, saj je med 1301 in 2985 metri nadmorske višine.
Smučišče Heiligenblut je od Ljubljane oddaljeno 217 kilometrov, iz Maribora 289. Razprostira se na višini 1300 metrov in ima dve črni progi ter po devet rdečih in modrih, ki so zelo dobro označene in pripravljene. Če ni dovolj zapadlega snega, zasnežuje petdeset snežnih topov. Spodnja postaja kabinske žičnice je v vasi Heiligenblut, na glavnem trgu, poleg tega se smučarji lahko s smučišča spustijo v dolino do središča vasi.
Planinskim navdušencem so na voljo številne planinske poti in možnosti za pohodništvo. Heiligenblut ima tudi deset kilometrov prog za smučarski tek, drugi se lahko sankajo in drsajo, hodijo na smučeh, se udeležijo raftinga po snegu, različnih smučarskih tur, obiščejo zimske pešpoti in se udeležijo šole plezanja po ledu. V kraju je dobro poskrbljeno tudi za otroke, saj imajo na voljo dva kluba - Bobo Kid's Club in Snowland Club. Imajo pa probleme s parkirišči, saj je edina brezplačna garaža v centru vasi premajhna, preostala parkirišča pa so ob robu ceste.
Če ste v Heiligenblutu, se je vredno odpeljati nekaj kilometrov na območje Grobkirchheima, ki je bil stoletja središče rudarjenja z zlatom na južni strani Hohe Tauerna. Zelo znan je bil rudnik zlata Gewerkenhaus. V odličnem penzionu Putzenhof je mogoče videti razstavo, imenovano Tauerngold, ki očara. Tam smo videli najdene zlate zaklade iz preteklega časa v naravnih oblikah, rimske zlate palice, zlate predmete iz bronaste dobe, keltski in rimski nakit, zlate predmete iz srednjega veka in drugo. Videti je tudi orodja, s katerimi so izkopavali in oblikovali plemenite rudnine. Gostišče je daleč naokoli znano tudi po odlični hrani in prijetnem vzdušju.
Besedilo in foto:
Damijana Žišt
Fotografije:
(1) Vozadju cerkvice sv. Vincenca se razproste pogled na najvišjo avstrijsko goro Grossglockner (Veliki Klek).
(2) Visoke Ture
(3) Razstava zlatih predmetov, najdenih na različnih koncih nacionalnega parka Hohe Tauern.
(4) V spominski knjigi ob cerkvici sv. Vincenca v Heiligenblutu je zapisanih tristo imen umrlih alpinistov in popotnikov.