Janez Pikon: Geografsko sodi grič, poznan kot Vodnikov razglednik, v območje Pokljuke, ki se strmo prelomi v Bohinjsko dolino. 
Vrh leži v osi Zgornje doline, Bohinjskega jezera in Ukanca, vendar dovolj visok za prelep razgled tudi čez vmesne gozdne vrhove med Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino. Tako Zevtar (951 m) ob Krniškemu Lomu kot Gospodovc (1017 m, Vodnikov razglednik) ponujata nepozabne poglede na Bohinjsko jezero, okoliške gore in vasi. Tako ležijo zlasti spodnji predeli Bohinja pred nami kot odprta knjiga. Zgoraj pa žari veličastni bohinjski gorski venec. Prostrani pogled je res izreden in poučen. Obisk Gospodovca (Vodnikovega razglednika) spada med nujne dolžnosti vsakega obiskovalca Bohinja. Na omenjena vrhova se lahko povzpnemo iz različnih smeri. Vse poti so primerne in zanimive že same po sebi, dodatno pa jih popestri tudi pogled po prisojnih pobočjih v smeri na Krniški Lom, Zgornje Podjelje in Pokrovec. Razgledno območje z gorsko vasico Koprivnik obiskovalcu sprosti najrazličnejša čustva.
Trajni pečat tem krajem je v preteklosti dal župnik Valentin Vodnik, ko je živel in delal na Koprivniku, pogosto se je povzpel na Gospodovc (Vodnikov razglednik). S prijateljem Žigo Zoisom, ki je živel in delal na Bistrici, sta si pomagala z redno (brezžično zvezo) s pomočjo dogovorjenih znakov z veliko belo plahto.
Ljudsko izročilo o nastanku Bohinja: Ko je Bog ustvarjal Nebo in Zemljo, je najprej ločil svetlobo od teme. Potopil se je v tišino ter meditiral in nastalo je sozvočje gora in dolin.
Gospodovc (Vodnikov razglednik)
Ob iskanju notranjega miru se mu je utrnila kristalno čista solza in počasi, res počasi spolzela v dolino med visokimi gorami. Razlila se je v čudovito jezero, ki se ob zori in sončnem zahodu zablešči kot biser, nežno položen med vrhove. »Ja, to se mi je pa res posrečilo,« je modroval, ko je uzrl svojo podobo na gladini Bohinjskega jezera. »Ta kraj bom imenoval po sebi, naj bo BOGINJ!« Takrat pa mu je angel Pridoust dejal: »Gospod, ljudje v teh krajih bodo črko G izgovarjali kot H, BOHINJ bo!«
Bog se zamisli in potiho izreče: »Tudi lepo« in prepusti milijon letom, naj po mili volji oblikujejo njegov raj. Vmes pa, kadar le utegne, bdi nad dolino in pošlje svoje oči na pašo po gladini Bohinjskega jezera, mi Bohinjci pa upamo, da to počne še danes.
Janez Pikon