Zavod RS za varstvo narave: Living on the Karst Edge/Živeti na Kraškem robu
Projekt se je začel 1. septembra 2017 in traja 30 mesecev (do 29. februarja 2020).
Projekt LIKE (koda SLO-HR225) je sofinanciran v okviru programa Interreg V-A Slovenija – Hrvaška in se je razvil kot odgovor na vse pogosteje pojavljajoče se konflikte med stalnim prebivalstvom in občasnimi obiskovalci, ki to izjemno naravno območje množično obiskujejo v rekreativne namene. Območje strmih sten, apnenčastih pobočij in travnikov na prehodu med Istro in Krasom je iz vidika rekreacije priljubljeno predvsem med plezalci, pohodniki, kolesarji in jadralnimi padalci. Zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture, ki bi omogočala usmerjanje obiskovalcev in blažila negativne vplive množičnega obiskovanja, prihaja do številnih konfliktov med nezadovoljnimi prebivalci vznožja sten in rekreativnimi obiskovalci, tak način obiskovanja pa negativno vpliva na številne ogrožene vrste in habitatne tipe, zaradi katerih je bilo določeno Natura 2000 območje na obeh straneh meje.
Namen projekta
Projekt je namenjen zmanjšanju pritiskov intenzivnih rekreativnih dejavnosti na izredno biotsko pestrost preko vzpostavitve mehanizmov trajnostnega čezmejnega upravljanja z območjem kraškega roba. Trenutni mehanizmi urejanja nastalih sporov med domačini, plezalci in naravovarstveniki niso zadostni.
Plezalci in drugi rekreativci so ljubitelji narave, zato je v okviru projekta treba podpreti njihove dejavnosti, a jih tudi uskladiti z ukrepi varstva.
Ključni rezultati projekta bodo vzpostavitev mehanizmov trajnostnega čezmejnega upravljanja z območjem kraškega roba, zmanjšani pritiski na biotsko pestrost in ustvarjeni predpogoji za formalno varstvo, od česar bodo imeli korist tako lokalno prebivalstvo kot ostali obiskovalci območja. Partnerji bodo skupaj pristopili k reševanju groženj zaradi rekreacije.
Problematika opuščanja tradicionalne rabe prostora je tema številnih projektov, a vloga rekreativcev pri problematiki ohranja vrst in habitatnih tipov je bila do sedaj zapostavljena.
Naloge ZRSVN
- ZRSVN bo na podlagi participativnih delavnic z različnimi skupinami rekreativnih uporabnikov kraškega roba (plezalci, pohodniki, kolesarji, jadralni padalci) ter prebivalci in zastopniki sektorjev analiziral razvojne pobude, želje in potrebe vseh uporabnikov prostora ter proučil sprejemljive načine umeščanja rekreativnih dejavnosti v občutljivo območje prednostnih habitatnih tipov in ogroženih vrst na obeh straneh meje;
- v kombinacijami z dosežki (urejena infrastruktura za obiskovalce) in ugotovitvami ostalih partnerjev (vpliv plezanja na ptice, jadralnega padalstva na beloglavega jastreba, znanstveni izsledki o vrstah in habitatnih tipih) bo ZRSVN izdelal skupne smernice za upravljanje projektnega območja, ki je na obeh straneh meje opredeljeno kot pomembno Natura 2000 območje;
- odstranil bo lesno zarast in invazivne vrste na 60 ha kraških travišč in s tem povečal habitat za raznolistno mačino ter ohranil habitatne značilnosti za vrtnega strnada;
- izvedel bo javne predstavitve družbeno gospodarskih koristi oz. ekosistemskih uslug vitalnih ekosistemov za prebivalce in uporabnike kraškega roba ter izpeljal ekskurzije za predstavitev dobrih praks na obeh straneh meje;
- uredil bo ograjeno pešpot preko redkega stepskega travišča pod plezalno steno v Ospu in poskrbel za osveščanje s pripravo vsebin za informativne table.
Načrtovani rezultati projekta:
- smernice za skupno upravljanje Nature 2000 na obeh straneh meje na podlagi izvedene analize rekreacije,
- usklajeni pogoji za razvoj plezalskega športa in izboljšanje ohranitvenega stanja za veliko uharico in tommasinijevo popkoreso,
- strokovne podlage za formalno varstvo kraškega roba na hrvaški strani,
- obnova travišč z odstranjevanjem drevesne zarasti in invazivnih vrst z namenom izboljšanja pogojev za kvalifikacijske vrste raznolistna mačina, vrtni strnad in metulji,
- študija vplivov jadralnega padalstva na migracije beloglavih jastrebov in izboljšanje pogojev v njegovem habitatu (oprema mrhovišč, monitoring krmišč in premikov osebkov, usposabljanje prostovoljcev za monitoring),
- zaščita redkih suhih travišč z usmerjenim dostopom do plezališč,
- ureditev parkirnih mest, info točke in informativnih tabel za obiskovalce Ospa in Črnega kala,
- opredelitev izobraževalnih programov s poudarkom na ekosistemskih storitvah in Naturi 2000 od predšolske do visokošolske ravni,
- monitoring vrste tommasinijeva popkoresa na osnovi pristopa znanost državljanom in priprava čezmejnega načrta upravljanja s to redko vrsto,
- raziskava vpliva plezanja na ptice in vzpostavitev sistem varuhov velike uharice na obeh straneh meje.
Partnerji projekta:
Zavod RS za varstvo narave v projektu nastopa kot projektni partner. Vodilni partner je Istarska županija (HR), partnerji projekta so na hrvaški strani Prirodoslovni muzej Rijeka, Javna Ustanova Natura Histrica in Udruga Biom, na slovenski pa Zavod RS za varstvo narave, Univerza na Primorskem/Università del Litorale, Mestna občina Koper – Comune città di Capodistria in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. V izvajanje projekta bodo aktivno vključeni tudi pridruženi partnerji na hrvaški strani (Javna ustanova »Park prirode Učka«, Hrvatska agencija za okoliš i prirodo) in na slovenski strani Podeželska kmetijsko - turistična zadruga Bržanija, zadruga za razvoj podeželja, z.o.o., socialno podjetje.
V iskanje rešitev glede umeščanja plezalskega športa v ta prostor se bo aktivno vključevala tudi Planinska zveza Slovenije.