Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zakaj smo dobri?

Večer, Šport – Bojan Bauman: Tomo Česen: Zakaj smo tako dobri? Nimam pojma.

Z vodjo tekmovanja edine plezalne tekme na najvišjem nivoju v Sloveniji o tem športu pri nas, kako je poskrbljeno za plezalce, od kod jim zmagovalna miselnost.
Tomo Česen je podpisan pod vseh 22 izvedb tekem za svetovni pokal v težavnostnem plezanju, ki so jih pripravili v Kranju. Nekdanji vrhunski plezalec, alpinist in inštruktor, bivši selektor plezalne reprezentance in danes 58-letni vodja komisije za športno plezanje pri planinski zvezi je dočakal novo zmago Slovencev v svetovnem pokalu - Janja Garnbret je z zmago prejšnjo nedeljo potrdila prevlado v drugi sezoni svetovnega pokala zapored. "Biti moramo zadovoljni. V Kranju je bilo skoraj idealno. Če bi še Janja splezala do vrha, bi bilo popolno."

So bile morda proge postavljene preveč zahtevno? Nobeno dekle ni doseglo vrha, medtem ko je pri fantih to uspelo samo Avstrijcu Schubertu.
"Postavitev proge je zelo zapletena zadeva in le na tekmi dobiš informacijo, ali je bila postavitev pravilna. Vse je treba upoštevati, tudi temperaturo v dvorani."

Svoje doda tudi nervoza. Garnbretova zmeraj omenja tremo pred domačo publiko. Domen Škofic spet ugotavlja, da so v kvalifikacijah in polfinalu težje postavitve, saj je treba narediti selekcijo, da pridejo v ospredje najboljši.
"Mogoče, a tem ugotovitvam ne bi mogel povsem pritegniti. Kvalifikacije v Kranju so bile zelo zahtevne, saj smo imeli spet veliko tekmovalcev. V polfinalu je bila stvar že zelo resna in tistih osem, ki so se uvrstili v finale, je imelo dodatno motivacijo. Progo smo proučevali celo noč, še v nedeljo zjutraj smo popravljali nekaj malenkosti. Vse zato, da bi bilo v finalu vse idealno. Sam prog ne postavljam več. To sem počel dvajset let in potem sem rekel, da je bilo dovolj. Še pa nadzorujem postavitve, saj se mi to zdi najbolj pomembna stvar na tekmi."

V čem je skrivnost uspehov v Sloveniji, ki sicer do plezalcev niti ni najbolj prijazna država?
"Ne vem, za to ne vidim nobenega racionalnega razloga. Slovenci nimamo široke baze plezalcev, nimamo primerne infrastrukture. Mogoče je naša prednost, da smo majhni. Tako je enostavno zbrati tekmovalce na treningih. Uspeh je posledica ekipnega duha. Nit uspehov bi začel vleči leta 1994 pri Martini Čufar, ki je slovensko plezanje dvignila na višji nivo. Takrat so mladi dobili vzornika v tem športu. Nekomu iz njihove sredine je uspelo in dozorelo je spoznanje, da je to mogoče ponoviti. Dokler so zmagovali tekmovalci iz drugega konca sveta, smo imeli občutek, da gre za posebne ljudi z nadnaravnimi sposobnostmi. Čudež pa je, da na tem malem prostoru vedno znova naredimo vrhunske tekmovalce."

Število slovenskih tekmovalcev v težavnostnem plezanju je v zadnjem času celo upadlo.
"V preteklosti je bilo od 260 do 270 registriranih tekmovalcev. Potem smo začeli razmišljati, da je treba nekaj narediti tudi za športnike, ki niso vrhunski. Najprej smo ustanovili tekme B-lige, iz tega sta se razvili vzhodna in zahodna liga. Tam se je število tekmovalcev povečalo, medtem ko jih je v državnem prvenstvu manj. Plezalcev je več, a vsi niso primerni za državni nivo."

Plezanje bo čez tri leta prvič olimpijska disciplina. Nedvomno je to dodana vrednost vašemu športu.
"Drži. Zdaj je postal v javnosti bolj pomemben, a prav velikega buma ni mogoče pričakovati, medijsko prepoznavni še nismo. Slovenci smo v zadnjih letih druge države prehiteli. Morda je tudi to posledica naše majhnosti, kar nam omogoča prilagajanje. Bližje ko bodo olimpijske igre, bolj bo ta šport prepoznaven tudi drugod po svetu."

Je za slovenske plezalce primerno poskrbljeno? Se lahko ukvarjajo samo s plezanjem? Imajo plačana potovanja, bivanje v tujini, treninge, dobijo nagrade in so vključeni v državni program zaposlovanja vrhunskih športnikov?
"Vse to je urejeno, najboljši so zaposleni v vojski. Garnbretova je še dijakinja in prejema štipendijo, enako velja za preostale s študentskim statusom. Naši tekmovalci imajo vse plačano, reprezentančni sponzorji del denarja namenijo najbolj uspešnim tekmovalcem. Tudi nagrade na tekmovanjih ostanejo tekmovalcem."

Koliko je bila vredna zmaga v Kranju?
"Tri tisoč evrov neto. Nagrade predpiše mednarodna plezalna zveza. Organizatorji moramo za nagrade zagotoviti 18.500 evrov, z davkom vred 22.000. Nagrajujemo do šestega mesta. Za celotno tekmo pa je potrebnih od 75.000 do 80.000 evrov. Večino zagotovijo sponzorji. Mednarodni zvezi je treba plačati 19.000 evrov, ne ostane nam niti startnina tekmovalcev ..."

V naslednjem letu bo tekma zopet v Kranju, a ne bo več zadnja v sezoni, kot je to bilo leta.
"O tem bomo še razpravljali. Prijavili smo se lahko za datume, ki smo jih imeli na voljo. Mednarodna zveza namerava prihodnjo sezono končati prej kot običajno. Ne postavljam pogoja, da bi to morala biti zadnja tekma v sezoni, a november je za nas ustrezen datum. Maja si je ne želimo, saj bi bil obisk verjetno slabši, brez gledalcev pa je nima smisla pripraviti. Ob petih popoldne, ko je na sporedu finale, je že tema, tako da je v dvorani pravo vzdušje. Dolgo smo si prizadevali, da bi bilo gledalcev čim več. Treba jih je bilo vzgojiti in danes že vedo, kaj se v steni dogaja. Vse to je bil proces, ki še ni končan."


 

 

 

 

 

Bojan Bauman

Fotografije:
(1) Janja Garnbret in Domen Škofic, Slovenija, lani. (BOBO)
(2) Natalija Gros in Martina Čufar (desno), (Boris Strmšek)
(3) Janja Garnbret (BOBO)
(4) Tomo Česen: "Datum prihodnje tekme za svetovni pokal še ni dokončen." (Tit Košir)

 

Vecer.si 20.11.2017, 11.07
Zakaj smo tako dobri? Nimam pojma.

"Dokler so zmagovali tekmovalci z drugega konca sveta, smo imeli občutek, da gre za posebne ljudi z nadnaravnimi sposobnostmi."

Kategorije:
Novosti PLE SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti