Dnevnik - Gorazd Suhadolnik: ... ruskega mojstra Rozova
Enajstega novembra se je pri skoku s padalom ubil vrhunski skakalec BASE Valerij Rozov. Za ruskega padalca in alpinista je bil usoden Ama Dablam, ena najlepših gora v Himalaji.
Ama Dablam (6812 metrov) leži v pogorju Khumbu Himal v Nepalu in je med najbolj obleganimi himalajskimi gorami. V osrednjem delu strme severozahodne stene, ki je bila kljub več poskusom dolgo nepreplezana, sta maja 1996 Tomaž Humar in Vanja Furlan preplezala prvenstveno smer in za to prejela prestižni zlati cepin. (Furlan se je istega leta smrtno ponesrečil v severni steni Mojstrovke, Humar pa je umrl pred osmimi leti v himalajskem Langtang Lirungu.)
Tudi letošnjo jesen je bil Ama Dablam med bolj zaželenimi cilji, saj si je dovoljenje za vzpon na goro pridobilo več kot 150 plezalcev. 2. novembra zjutraj sta vrh gore dosegla Marjeta Brežnik (AO Celje) in Aco Pepevnik (PK Rifnik). »Bilo je zelo mrzlo, okoli minus 30. Zapadlo je okoli 20 centimetrov novega snega, gora je kar zahtevna,« je po končanem vzponu sporočila Marjeta Brežnik. Nepal Mountain News je poročal, da se je v prvem tednu novembra na Ama Dablam povzpelo vsaj 20 plezalcev. Med njimi je bila tudi Arineta Mula, najuspešnejša plezalka s Kosova, ki je pet mesecev pred tem osvojila tudi Everest. Na vrh Ama Dablama je stopila v soboto, 11. novembra.
Istega dne je izpod vrha te piramidne gore s padalom skočil Valerij Rozov, eden najuspešnejših skakalcev BASE. Kmalu po odskoku je zadel v steno, padel in se smrtno ponesrečil. Naslednji dan so reševalci njegovo truplo s helikopterjem prepeljali v Katmandu.
Kot potovanje na drug planet
Rozov, 52-letni Rus iz Nižjega Novgoroda, je bil eden najbolj izkušenih mojstrov letenja z letalno obleko. Potem ko je dvakrat osvojil naslov svetovnega prvaka v skokih s padalom, je začel kombinirati skoke BASE z alpinizmom, svojo drugo ljubeznijo. V 15 letih je opravil niz zahtevnih vzponov na najvišje gore in potem skakal z najprimernejših točk pod njimi.
Lani je uspešno izvedel skok z rekordne višine 7700 metrov izpod vrha himalajskega osemtisočaka Čo Oju. Tri leta pred tem je skočil s severne strani Everesta (s 7220 metrov visokega vrha Čangstse v Everestovem masivu). Z letalno obleko se je pognal tudi z vrha zahodne stene pod vrhom najvišje afriške gore, 5895 metrov visokega Kilimandžara. Letos poleti je poletel z nadmorske višine 6725 metrov, manj kot 50 metrov pod vrhom Huascarána, najvišjega vrha v Peruju. Bil je prvi skakalec BASE, ki je s padalom skočil v vulkanski krater, leta 2012 je skočil s himalajske gore Šivling, leto dni prej z Mont Blanca. Želel je opraviti skoke z najvišjih gorskih točk na vseh sedmih celinah.
Valerij Rozov je plezal in skakal tudi v Kanadi, na Grenlandiji, v Pakistanu in Patagoniji. Leta 2010 je izvedel skok BASE z 2931 metrov visoke Ulvetanne, ene od najlepših gora na južnem polu. Pri temperaturi minus 30 stopinj Celzija so njegove mišice med skokom povsem otrpnile. »Počutil sem se kot astronavt v vesolju. Bilo je kot potovanje na drug planet,« je med drugim povedal Valerij Rozov po pristanku. »Bilo je globoko zadovoljstvo, zelo dolg in trajen občutek sreče.«
Sedem let pozneje je sreča Rozova za vedno zapustila.