Silvo Baznik: Pet ljubiteljev gora sredi dopoldneva prispe na izhodišče
smučarske ture …
Jutro na Rudnem polju nam kljub sicer zelo borni snežni odeji omogoči, da že pri avtomobilih stopimo na smuči in se podamo na neratrakirano gozdno cesto in v zložnem vzponu stopamo skozi gozd. Višje zapustimo cesto in krenemo v smer Krucmanovih kont, kjer prečimo do tal spluženo gozdno cesto.
Snežna odeja je tu debelejša. Nekaj časa sledimo markirani poti, nato se povzpnemo na zgornjo gozdno cesto in stopamo po komaj zasneženi in malce poledeneli cesti, ki jo kmalu zapustimo in se usmerimo v levo dolinico ter se po levem pobočju pričnemo vzpenjati. Snega je vedno več. Je trd, deloma skorjast, a nosi našo težo brez ugrezanja. Uzremo se na oddaljene južnobohinjske gore, ki se kopljejo v soncu nad megleno odejo nizkih oblakov, ki prekrivajo dolino.
Smo že visoko in preko gorske dolinice Razor na drugi strani je lepo vidno pobočje in dolgi greben Mrežc, ki daje lepe obete za kasnejše smučanje. Ko dosežemo vršnji greben, smo med Velikim Selišnikom in Debelim vrhom. Svet okoli nas je poln kotanj in dolinic, mi pa se usmerimo proti severu na pobočje Debelega vrha. Prijatelji so polni moči, jaz pa v počasnejšem tempu premagujem višino in stopam za njimi proti vrhu. Višje smo, več gora je na vidiku in ko stopimo na razgledni vrh nad dolino Krme, smo opravili prvi del današnje ture. Predamo se pogledom na Viševnik, Veliki Selišnik, Draška vrhova, Vernar in Cesar in daleč za njima se vzpenja Kanjavec. Očak Julijcev Triglav se nudi v vsej svoji veličini. Sledi pogled na Kredarico, Rž, Rjavino in slikovito Luknjo peč, pa oddaljeno Kepo in sosednje vrhove Razorja, Mrežc, Lipanskega vrha in Brd.
Na vrhu piha in zato naredimo odmor nekaj metrov nižje, v zavetrju, kjer se tudi pripravimo na smučanje. Že prvi zavoji nudijo lepo smuko in nasmeh se razleze po naših obrazih. Ruševje je v celoti pokrito s snegom, ki drži in omogoča lepo smuko in zavoj sledi zavoju. Strmina je pravšna za prijetno smučanje in kot bi mignil smo v vznožju gore, kjer je za kratek čas skoraj ravnina, ki pa se nato močno prevesi v strmino in gozd. Še gremo navzdol in v dolino pod pobočjem Mrežc, kjer zapeljemo na drugo stran in ponovno namestimo kože na smuči, kajti pred nami je vzpon.
Stopamo skozi strm gozd. Spodaj je sneg sicer pokril skale, a ga ni dovolj za brezskrbno smučanje, višje pa ga je več in razdalja med drevjem bo omogočila solidno smuko. Iz minute v minuto so lepši razgledi, tudi na danes presmučano pobočje Debelega vrha. Prečimo letno pot z Lipance in se povzpnemo na široko zasneženo južno pobočje gore, od koder so prekrasni pogledi na verigo Karavank na eni strani in na Debeli vrh, Razor, Triglav in Rjavino na drugi strani in ni nam žal, da tu zastanemo, naredimo kopico fotografij, predahnemo in nato nadaljujemo proti vrhu.
Tu danes prvič srečamo tudi druge obiskovalce gora. Dva pohodnika se vračata, dvema na vrhu pa se pridružimo tudi mi. Prijetno sončno, ne prehladno, kaj šele mrzlo vreme nam gre na roke in doda še kanček več k že tako dobremu razpoloženju.
Po odmoru stopimo na smuči, Odločimo se za smučanje po zahodnem pobočju Mrežc pod Razor. Sneg je tu za odtenek bolj skorjast in sem ter tja se skorja predre, a ni sile in smučanje je prijetno. Hitro smo pod Razorjem in od tu smučamo tako, da se držimo višje nad dolino na pobočju Mrežc. Prijetna smuka se konča nižje na strmini gozda, kjer je manj snega in je potrebno nekaj iznadljivosti za premagovanje manjših kotanj in področij, kjer gledajo iz snega prve skale in tako je vse do gozdne ceste, kjer je tanka plast ledu in snega. Kakor hitro je mogoče, zapustimo cesto, se spustimo nazaj v gozd in na ravnico Kucmanovih jam. Da se izognemo kopnih delov gozda, previdno prečimo jame ob leseni ograji in odsmučamo v gozd po predelu, kjer je snega še dovolj. Nižje smo zopet na zasneženi gozdni cesti in po njej se spustimo do avtomobilov.
Pospravimo smučarsko opremo, sedemo v avtomobila in se odpeljemo na Zatrnik na zasluženo pijačo in prijeten klepet o današnji turi.