Janez Pikon: Sestopim s čolna, se povzpnem po vrvi ter ozrem v prvič videno globel in temno zeleno jezero na dnu soteske. 
Ni mi bilo potrebno potovati daleč v širni svet, kajti soteska Korita Bistrice, ki so izjemno lepa, skrita, globoka in temna na predelu Za Bistrco, so naravna znamenitost, ki me je očarala kar tu blizu naših domačij in zahodno ob zaselku Pozabljeno. Sotesko sem v vročih poletnih mesecih obiskal kar 11- krat, štirikrat sem se v globel spustil z vrvjo vzhodno s strmega pobočja. Štirikrat sem vstopil skozi izhodna skalna vrata z manjšim čolnom, trikrat pa sem zahodno z Reparja sestopil po strmem in poraščenem pobočju v osrednjo globel soteske. Navdušenje mi je oživilo številne spomine na podobne soteske po nepoznanih bohinjskih hudournikih in potokih. Vsekakor najlepša pa je soteska Korita, skoznjo pa teče potok Bistrica, kateri se je še iz davnine ohranilo ime »Korita.« Dostop je dokaj otežen mimo zaselka Pozabljeno proti jugozahodu ob potoku Bistrica in navkreber do soteske Korita. Skalna vrata lažje dosežemo z nasprotne severne brežine, mimo travnikov in pašnikov, predela Koprivje in Andolškove Dobrave, kjer se pašnik z gozdom zapre in nižje že opazimo izhod iz soteske Korita. To so skalnata vrata z manjšim jezerom, odkoder priteče potok Bistrica. Ob strugi in balvanih se le nekako približamo izhodnemu ustju soteske, vendar se prav daleč ne vidi v notranjost temne soteske Korita.
Korita Bistrice merijo v dolžino okrog 300 metrov, v ustju z ozkim vhodom in dolžino okrog 90 metrov je že tako ozka in prepadno tesna, da preide iz divje struge širine pod 2 metra v stoječe in mirne vodne tokove. Pogled seže po temno zeleni preprogi velikih balvanov, ki so poraščeni in prevlečeni z zelenim mahom med visokimi in temnimi pečinami. Vzhodno in strmo pobočje prepadno pada kakih 35 metrov v globino in preide v navpično skalovje, ki je redko poraščeno z grmičevjem in tanjšim smrečjem. Nad zahodnim pobočjem se po dolžini nekako 45 metrih z višine spuščajo viseče in z mahom poraščene pečine, deloma pa je zahodna strmina poraščena tudi z grmovjem. Zatem se soteska vzhodno dokaj razširi v udobno in široko strugo dolžine okrog 40 metrov in mi olajša pristop v smeri že od daleč slišanega slapu s globokim in temno zelenim tolmunom, ki ga z obeh strani omejujejo visoke in navpične stene, ki se pnejo visoko v nebo do 75 metrov. Vzhodna brežina je poraščena in delno prekrita z nizkim grmičevjem, zahodno nad strugo pa strma goličava omejuje dostop svetlobe v najožji predel divje, res zelo divje soteske Korita. Prepadna ostenja temnih skalnih gmot, ki so tudi poraščena, sežejo najvišje nad strugo, vzhodno do 45 metrov in zahodno še višje do 75 metrov. Najvišje in zahodno z Reparja nad strugo potoka Bistrica je z roba poraščenega pobočja dovoljen delni pogled po ozki soteski in severozahodno ob Bohinjski Bistrici in njeno okolico.
Sledi močno zoženje v zelo ozko skalno in divjo ožino z visokimi pečinami, zatem soteska preide v naslednjo temno dvorano, dolžine 85 metrov. Gladko in golo skalovje, izstopa navpično in vzhodno do 35 metrov, ter zahodno še višje, kjer previsne pečine sežejo do 50 metrov visoko. Globoka struga z velikanskimi in raztresenimi gladkimi, izbrušenimi balvani, mi uprizori in predstavi najlepšo globel soteske. Tesno se združita in približata visoka, tudi previsna bregova, ki dovolita in oblikujeta samo nekako temno razpoklino, nekako ožino, ki ostane med njima, dolžine do 20 metrov in širine 1 do 2 metra, ter višine kakih 25 metrov. Tesni steni ožine se vijeta vzhodno in zahodno, zatem se vzhodna stena približa zahodni in zopet oddalji. Sestopim s čolna, se povzpnem po vrvi preko previsne stene, zazrem v prvič videno temno globel in vem, da sem eden redkih srečnežev, ter opazujem temno zeleno jezero na dnu soteske. Skozi ožino pa voda prav mirno teče vse nižje, kjer se ožina soteske nekoliko razširi in tvori do 50 metrov dolgo in temno globel z dvoje glasnih slapov in troje združenih, ter globokih jezer ali tolmunov, ki jih skupaj združi temna, podzemna dolinica. Zahodno se strmo pobočje vzpne navpično skalovje do 35 metrov visoko, vzhodna in nekoliko nižja brežina preide v strmo grmičevje. Največje in najlepše temno zeleno jezero v soteski se vije po najdaljši dolinici, kjer v ožini preide v zadnji in najlepši predel soteske. Visoka soteska preide iz začetne višine 20 metrov na sredini, ter se proti izhodu spusti na 15 metrov višine, katere dolžina znaša do 45 metrov, najožja globel znaša do 4 metre in tvori veliko in temno brezno. V globeli z dvoje pretočnih in velikih jezer se voda hitro pretaka nižje, ter počasi zapušča izhodno ustje in izstopi iz Korit v odprto strugo potoka Bistrica.
Urejene in ponujene naravne znamenitosti so Korita Mostnice, Soteska Vintgar, Pokljuška luknja in še druge soteske. Kakšen vtis bi planincem in zahtevnim turistom napravila soteska Korita Bistrce s slapovi vred, čeprav si jo je že zdaj vredno ogledati, vendar je težje dostopna in dosegljiva le bolj pogumnim. Mogoče bo kdaj zanimanje močnejše za krasote divje, temne in globoke soteske s številnimi temno zelenimi jezeri v ozkih Koritih Bistrce jugozahodno ob zaselku Pozabljeno ob Bohinjski Bistrici.
Starejši domačini se še vedno spominjajo in vedo povedati, da je z roba pečine v globel padel pastir. Pripovedujejo, da je pasel v bližini, ko je poldne zvonilo, se je naslonil na trhel štor na robu pobočja in molil, trhel štor se mu je odkrhnil in pastir je zdrsnil čez rob. Ljudje pripovedujejo, da se še danes včasih sliši, kako kliče na pomoč.
Janez Pikon