Uredništvo G-L 13.11.2017 06:29 2227 0

Zima zima bela ...

Primož Blaha: … vrh Vošcé sedela, pa tako je pela, da jesen bo vzela. Res, dobro je začela!

Seveda smo morali čim prej preveriti stanje v hribih po zadnjem sneženju. Z Marušo, Nežico, Džanijem in Maretom smo se odpravili v zahodne Karavanke, kjer smo pričakovali veliko snega, a smuči smo vseeno pustili doma. V Srednjem vrhu ni nič kaj dišalo po zimi, vendar tisti kraji pogosto presenetijo – in tudi tokrat je bilo tako!

Že kmalu nad Jurežem se je pojavil sneg, na Jureževi planini ga je bilo že 20 cm. Na cesti smo dohiteli avtorje gazi Nejca, Petro in Katarino, tako da smo z združenimi močmi zagrizli naprej proti vrhu Vošce. Mislim, da smo bili vsi veseli srečanja, saj je tako številčna ekipa lažje zmogla čedalje bolj naporno gaženje. Snega je res veliko, na vrhu ga je že okoli 70-80 cm!

Seveda nam je bilo kmalu žal, da smo bili brez smuči, čeprav bi bila smuka verjetno bolj slaba – sneg je bil precej ojužen in skorjast. Res pa je bilo v takem tudi gaženje zelo naporno. Je pa že bolje slabo smučati kot slabo gaziti! No, tudi tako smo se naužili zimskih radosti in še za kondicijo ni bilo slabo.

In če smo že pri tem, smo si privoščili še gaženje po ovinku nazaj. Z Vošce smo nadaljevali po grebenu v pravi zimski idili preko Zajčnika do Blekove planine. Kar je običajno kratek in lahkoten pohod nam je v globokem snegu vzelo veliko časa in energije. Tudi neizrazit vrh Zajčnik, ki sem ga vedno mimogrede prehodil, je bil tokrat kar izziv.

Na Blekovi planini smo si privoščili kratek odmor in okrepčilo, nato pa hitro spet na pot, saj je bilo prav zimsko mrzlo. Po travnikih do ceste ter počasi in vztrajno po njej do Železnice, kjer smo dosegli gaz na Trupejevo poldne. Mi smo imeli seveda več kot dovolj hoje in smo se spustili ob Jermanu nazaj v Srednji vrh. V teh razmerah dejansko kar dolga tura. Predvsem pa je tam gor čisto resna zima! In kar je najbolje – nova pošiljka je že pred vrati!