Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Kraška planota

nedelja, 5. november 2017, ob 05:28, Silvo Baznik, ogledov: 574

Silvo Baznik: Jesen na Krasu je v znamenju osmic in ruja.

Iz oblačne Ljubljane v Sežano in naprej v Dutovlje na jutranjo kavico, ki jo spijemo v gostilni pod murvami. Dobre volje vozimo mimo slikovitih vasi in vinogradov v Komen in naprej v Opatje selo, od koder je le še nekaj kilometrov vožnje do parkirišča v kraljestvu ruja na kraški planoti v smeri poti na Cerje.

Navadni ruj je grm, ki najbolj zaznamuje Kras in je nadomestil izsekane gozdove. Grm je visok do sedem metrov in se občasno razvije v majhno drevo, katerega listi se v jeseni obarvajo najprej rumeno, nato oranžno, temno rdeče do vijoličasto in na koncu, preden odpadejo, porjavijo. Videti ruj v vseh barvah je enako lepo kot gledati zlatorumene macesne v gorah. Cilj našega današnjega potovanja po Krasu je prav to in s parkirišča se podamo peš sprva po cesti in nato po kolovozu in stezicah. Že po prvih korakih lahko občudujemo prelepo naravo in tako se naš korak hitro upočasni. Številni grmi z neštetimi listi vseh barv in visoka zelena trava, nad nami pa modro nebo z nekaj koprenastimi oblaki, nas očarajo.

S ceste stopimo ob kamniti skulpturi v neokrjeno naravo. Pot, ponekod obdana s kamenjem, nas popelje v osrčje kraškega sveta in kraljestva ruja. Srečujemo popotnike na poti proti vrhu Cerja (Veliki hrib), kjer na zahodnem robu kraške planote stoji Pomnik braniteljem slovenske zemlje in od koder je v lepem in jasnem vremenu moč videti severni del Jadranskega morja, Furlanijo, Dolomite, Julijske Alpe in Vipavsko dolino z robom Trnovske planote. Žal danes ni tiste jasnine, ki bi dopuščala poglede nekam daleč. Kljub temu vidimo morje, bližnja naselja in Gorico, rob Trnovske planote nad Vipavsko dolino in bližnje hribe Volkonjak, Veliko Medvejšče, Fajtin hrib in Veliki vrh.

Pomnik je spomenik vsem, ki so se na tem ozemlju borili in padli. Je zasnovan kot sedemetažni stolp trdnjava. V času našega obiska je stolp zaprt, a v sedmih etažah nudi obiskovalcu sprehod skozi obdobje slovenske zgodovine in na vrhu je razgledna ploščad, ki simbolizira pogled v prihodnost. V okolici Pomnika so označene poti miru, ki vodijo do različnih spomenikov in objektov iz časov prve svetovne vojne in enega od teh bomo obiskali tudi mi na naši poti miru.

Z vrha se malce spustimo, nato odvijemo levo na makadamsko cesto, ki preči položno pobočje. Tudi tu občudujemo ruj in nato s ceste zavijemo na stezico, ki dela polkrog okoli nižje ležeče velike kotanje in nas privede do kolovoza, kjer bi bil dobrodošel smerokaz, a ga žal ni. Usmerimo se levo po kolovozu, kasneje gremo mimo smerokaza za jamo Pečinka in nadaljujemo do prečenja ceste, kjer stoji oznaka za Borojevičev prestol in spomenik 1. svetovne vojne. Še nekaj deset metrov in smo pri spomeniku in kamnitem stolu generala Borojevića. Za obiskovalce tega spomenika pa je na voljo kamnita klop. Mir in spokoj vladata na kraški planoti, ki jo krasi ruj, a kot že tolikokrat do sedaj, je treba na koncu ubrati pot proti izhodišču. Po poti stopamo proti vzhodu, naberemo nekaj vejic ruja za okras doma in prispemo do ceste, po kateri naredimo večji polkrog in po kateri pridemo do parkirišča.

Današnji pohod je zaključen, pred nami je spust v dolino, obisk ene od znamenite osmic, še obisk znancev pod Škabrijelom ter vožnja po Vipavski dolini pod pobočji Trnovske planote in Nanosa proti domu. 

eXTReMe Tracker