Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Sloves,

NeDelo 15.10.2017 
Sloves, ki raste v nebo

Stolp Vinarium Foto: Tadej Regent/Delo


Avstrijska nebeška Lestev
Najvišji razgledni stolp v Evropi je v Avstriji v bližini Celovca na hribu Jedvovca. Stolp leseno-jeklene konstrukcije so zgradili leta 2013, koroška deželna vlada pa je zanj namenila 10 milijonov evrov. Z natanko 100 metri višine je objekt, s katerega se odpre čudovit pogled na Vrbsko jezero z okolico in je največja turistična atrakcija Koroške, najvišji lesen razgledni stolp na svetu. Na vrh s tremi razglednimi ploščadmi se je mogoče povzpeti peš po kar 441 stopnicah ali z dvigalom. Navzdol pa se lahko deloma spustite po najdaljšem toboganu na svetu, če za irhasti transportni žakelj, v katerega se stlačite, doplačate štiri evre.

 

torek, 17. oktober 2017, ob 05:27, Franci Savenc, ogledov: 238

NeDelo - Brane Maselj: ... ki raste v nebo - Vinarium

Z razglednega stolpa Vinarium v Lendavskih goricah je mogoče uživati razgled na kar štiri države.

Samo z enega mesta si je mogoče ogledati prekmurske ravnice kot na dlani. Samo s tega mesta je mogoče uživati razgled na kar štiri države. Samo na tem mestu se je v Prekmurju mogoče po 240 stopnicah ali z dvigalom povzpeti do devetega nadstropja. V obeh primerih ostane na vrhu človek brez daha.

Velika večina obiskovalcev se seveda odloči za hitro dvigalo, ki človeka v nekaj desetih sekundah povzdigne na vrh razglednega stolpa Vinarium v Lendavskih goricah. Kdor pa se odloči za kovinske stopnice, ki udobno ovijajo vitko jedro stolpa, bo lahko postopoma razkrival prostrane ravnice polj, vinogradov in gozdov, ki jeseni zažarijo v ognjenih rumenordečih barvah. Na vrhu, kjer je ustrezno velika razgledna ploščad, je obiskovalec nagrajen z razgledi proti Avstriji, Madžarski, Hrvaški in seveda po Sloveniji. Tistim, ki se navzgor poženejo v tekmi s časom, uspe 42-metrsko višinsko razliko premagati prej kot v eni minuti. Zmagovalec letošnjega prvega športnega teka na vrh je porabil do razgledne ploščati komaj 42 sekund.

Razgled in nikamor hiteči mir

Vrh stasitega stolpa, ki je v pičlih dveh letih obstoja postal zgodba o uspehu, ne le lendavskega, ampak tudi slovenskega turizma, sega uradno pravzaprav 11 metrov višje. Objekt, ki mu vsi, s strokovnjaki vred, priznavajo, da se naravnost izvrstno podaja tako v prostor kot v turistično ponudbo, je visok 53,5 metra in je najvišji razgledni stolp v Sloveniji. S 344 metri nadmorske višine seveda ne sega najvišje med slovenskimi razglednimi stolpi – pravzaprav je na seznamu 15 razglednih stolpov v Sloveniji na zadnjem mestu po nadmorski višini – je pa med vsemi daleč najbolje obiskan.

Sredi delovnega tedna že ob desetih dopoldne, ko odpre svoja vrata, vrvi obiskovalcev. V kakofoniji zvokov se mešajo slovenska, madžarska in nemška govorica. Večinski obiskovalci so za zdaj Slovenci, a prav v zadnjih mesecih vlada za stolp, ki lahko hkrati sprejme 50 obiskovalcev, vse več zanimanja tudi med tujci. Poleg iz sosednjih držav prihajajo tudi iz Češke in Slovaške, imeli so obiske iz Kanade in Avstralije. Večinoma gre za upokojence, ki potujejo skupinsko, sledijo jim študentske skupine, posamezni odrasli in družine.

Komaj dve leti po odprtju v začetku septembra 2015 je minuli september na vrh stopil že 200-tisoči obiskovalec. Števec vstopnic je to številko izpisal pri družini iz Maribora, ki je bila navdušena tako nad razgledom kot gostoljubjem in kulinarično ponudbo, kakor je takrat povedal glava družine Bojan Gojkošek.

Prav ta kombinacija širokosrčnega gostoljubja s polnimi krožniki in kozarci ter z občutkom nikamor hitečega, včasih otožnega miru zasanjanih panonskih ravnic in njihovih ljudi večino pritegne. Družinica iz Mehike, ki jo srečamo pri izhodu iz dvigala, kot vsi drugi hvali fantastičen razgled in napoveduje stolpu še veliko več obiskovalcev.

Hommage naftnim stolpom

Stolp je trenutno res eden izmed bolj obiskanih turističnih objektov v Sloveniji, po neuradnih podatkih je morda celo že na tretjem mestu, ugotavljajo na občini Lendava, ki je lastnica objekta. Njegovo vrednost na najboljši mogoč način poudarja tudi Slovenska turistična organizacija, ki je lendavski občini za projekt stolpa Vinarium leta 2016 podelila priznanje sejalec. Tega namenijo najbolj inovativnim in kreativnim turističnim proizvodom v posameznem letu.

»Veseli smo uspeha, saj 200.000 obiskovalcev pomeni precej večji obisk, kot smo ga načrtovali na začetku. Ko smo v prvem letu dosegli dobrih 90 tisoč obiskovalcev, so se naše ambicije seveda povečale. In ta dogodek pomeni, da smo imeli prav. S tokratnim mejnikom je rast obiska v zadnjem letu na ravni desetih odstotkov, kar se mi zdi primerno, saj lahko temu na najbolj naraven način sledita tudi dodatna ponudba in lokalna infrastruktura,« je pred slabim mesecem ob sprejemu jubilejnega obiskovalca povedal župan občine Lendava Anton Balažek.

Resnici na ljubo je treba povedati, da je v začetku, še preden se je vitka kovinska konstrukcija sedanjega stolpa dvignila z grebena goric, ki na enem pobočju nosijo ime Dolgovaške, na drugem pa Lendavske, kazalo precej drugače. Prvotno je bil stolp zamišljen drugače, kakor so ga nato sprojektirali v mariborskem arhitekturnem biroju Vires. Bil naj bi betonski in še kakšnih osem metrov višji kot sedanji. Njegova kolosalna umestitev na vrh valovitih gričkov vinskih goric ni obetala harmoničnega spoja s pokrajino in je bila ustrezno temu kritizirana.

Arhitekt Oskar Virag, ki je opravljal revizijo projekta, je takrat sprejel županov izziv in skupaj z Iztokom Rajšterjem sta izrisala nekoliko nižji, a privlačnejši stolp. Sestavljajo ga v sredini konstrukcije zarotirane kovinske cevi, kar je nekakšen hommage nekdanjim naftnim stolpom na Petišovskem polju, pravi Virag. Zgoraj in spodaj so ga zaprli in tako dobili prostore za restavracijo in trgovino s spominki v pritličju ter krožno, zastekljeno, galerijo na vrhu, tik pod razgledno ploščadjo. V njej pripravljajo dobro obiskane umetniške in tematske razstave.

Ob predlanskem odprtju je razglednemu stolpu Evropski red vitezov vina podelil tudi domicil. Stolp, tako nakazuje tudi njegovo ime, postaja središče povezovanja lokalnih vinarjev in vinarjev regije.

Sama gradnja je stala približno 1,84 milijona evrov, za opremo in spremljajočo infrastrukturo pa je občina namenila še 491 tisoč evrov. Letne stroške vzdrževanja, ti znašajo približno 40 tisoč evrov, lahko že pokrivajo s prodajo vstopnic. Občina je iz naslova vzdrževanja podporne infrastrukture za leti 2015 in 2016 prejela približno 270 tisoč evrov kot namenska sredstva in jih reinvestirala v obnovo in vzpostavitev podporne infrastrukture pri stolpu in na močno obremenjeni turistični cesti. Predvsem v neposredni bližini stolpa nastaja namreč zlasti ob koncih tedna na obeh ozkih cestah, ki vodita proti stolpu, ena iz Dolge vasi, druga pa iz Lendave, velika gneča, saj objekt v lepem vremenu obišče več kot tisoč turistov na dan in velika večina se jih pripelje z avtobusi.

Čas je za nove produkte

Promet za avtobuse so zato uredili enosmerno, na cesti so napravili tudi nekaj izogibališč, pravi Janez Somi, predsednik turistične zveze Lendava vabi, ki upravlja Vinarium. »Projekcije pred odprtjem so pač kazale na manjši obisk, kot je dejanski, ki občini in turističnim ponudnikom prinaša dohodek. Zdaj lahko razvijamo produkte, kot je vinska turistična cesta, ob kateri so številne le občasno naseljene zidanice. Njihovi lastniki bi jih lahko oddajali za prenočitev ali preuredili v občasne vinotoče. Na tem območju so namreč doma dobra bela vina kot laški in renski rizling, beli pinot, chardonnay, zadnje čase pa tudi rumeni muškat in dišeči traminec.«

»Treba je previdno in bolj počasi voziti navzdol, pa gre,« pravi strpno Lendavčan Jože Zupanec, eden izmed številnih rekreativcev, ki se nekajkrat na teden ali celo na dan s kolesom ali peš povzpnejo do Piramide, kakor se uradno imenuje vrh Lendavskih goric. Ta je v resnici nekaj metrov višji in nekaj sto metrov oddaljen od mesta, kjer stoji stolp. Zidan stožec na njem označuje geodetsko točko prvega reda v državnem koordinatnem sistemu. Za domačine je ta miniaturni stolpek, odmaknjen od turistične gneče pri Vinariumu, z vpisno knjigo planinskega društva Lendava še vedno glavna referenčna točka Lendavskih goric.

Občina bo v soseščino Piramide v kratkem preselila tudi vaški dom krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi, ki je stal na mestu, kjer zdaj stoji stolp. A tudi Piramida se ne bo izognila turizmu, ki je že nekaj let pljuska v idilične gorice. Poleg projekta revitalizacije zidanic nastajajo tudi načrti za glamping naselje, ki bi malce povečalo število za zdaj skromnih prenočitvenih zmogljivosti regije.

Odkar se je mogoče povzpeti na stolp, ki so ga nekateri domačini že poimenovali pomurski Eifflov stolp, in tako še okrepiti to skoraj metafizično občutenje prekmurskega sveta, se tudi število obiskovalcev tega dela Prekmurja zlagoma povečuje. Večino gostov še vedno privlači termalni turizem, v Lendavi so to Terme s hotelom Lipa in apartmajskim naseljem Lipov gaj, in med bližajočimi se krompirjevimi počitnicami pričakujejo polno zasedenost. Poleg kopanja v toplicah je obiskovalcem na voljo tudi stalna razstava na lendavskem gradu, zdaj so tam razstavljena tudi dela Salvadorja Dalija, v mestu je mogoče obiskati Muzej meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva ter sinagogo.

Predvsem pa v lendavski kulturi ne gre pozabiti na kulinariko. Lendava se rada ponaša z nazivom svetovne prestolnice bograča, tega izvorno madžarskega, pastirskega golaža. Vse bolj priljubljen je tudi langoš – ocvrto kvašeno testo s kuhanim krompirjem in česnom. Na oboje se harmonično veže vino iz Lendavskih in Dolgovaških goric. Vse to, s pereci – prekmurskimi presticami – vred je tudi sestavni del Vinariuma, ki mu glede na zglede podobnih razglednih objektov v svetu dobro kaže. 

eXTReMe Tracker