Večer, Koroška - Urška Polanc: … pride v kri. Na Uršlji gori, ki si je z letošnjo novo oskrbnico koče vrnila star sloves, letos veliko tujcev …
… domačini zadovoljni s ponudbo hrane, do vrha pa gredo v vseh razmerah, z oktobrom koča odprta le še med vikendi.
Obisk v planinskih kočah v letošnji poletni planinski sezoni je bil med boljšimi v zadnjem desetletju. K uspešnosti je prispevalo veliko sončnih dni in visoke temperature, ki so dodatno motivirale planince in turiste, da se podajo višje, na hladnejša območja.
Po oceni Gospodarske komisije Planinske zveze Slovenije (PZS) sta porasla promet in obisk. Tako kot oskrbniki koč drugod je tudi oskrbnica Sonja Podbregar na Uršlji gori imela poleti veliko tujih obiskovalcev.
Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS, pove, da so tujci v primerjavi z domačini večji potrošniki, v preteklem desetletju je namreč delež tujcev, ki prespijo v planinskih kočah, zajemal tretjino prenočevalcev, v zadnjih treh letih se približuje 40 odstotkom. "Angleži, Francozi, Nemci, Madžari in Hrvati so obiskali več koč, šli po slovenski planinski poti oziroma transverzali. Nekateri so začeli pri Poštarskem domu, potem pa šli čez Sleme, v Domu na Uršlji gori pa prespali. Skupina Čehov nas je obiskala kar s kolesi, posebej pa sem si zapomnila pohodnice iz Bristola, ki vsako leto gredo po gorah drugih držav," našteje Podbregarjeva. Na Uršljo goro se rekreativno povzpne veliko kolesarjev, prihajajo tudi invalidi s štirikolesniki, te pogosto pripeljejo do zapornice, ki jo oskrbnica zanje dvigne. Tistim, ki peš ne morejo na vrh, to željo rada izpolni, tudi s svojim avtom jih pripelje do vrha.
Spet takšna, kot je bila včasih
Potem ko prevaljski planinci v zadnjih letih niso imeli sreče z oskrbniki, se je letos od aprila, ko je skrb za kočo prevzela Podbregarjeva, stanje bistveno izboljšalo. Kot pravi, bo treba še nekaj let, da bo res dobro. "Koča je sicer ena izmed bolje opremljenih, posebej pa se trudim izboljšati gostinsko ponudbo, ki je bila v preteklih letih slabša," doda. To so opazili tudi planinci, navdušuje jih predvsem pristna domača priprava vseh napitkov in jedi. "Korošci so zelo prijazni in topli, lepo so me sprejeli," pravi Podbregarjeva. Obiskovalci lahko izbirajo med raznolikimi jedmi na žlico, kot so jota, pasulj in Urškin lonec, priljubljen je tudi domači zavitek (jabolčni, skutni, borovničev in z gozdnimi sadeži) - planinci so ga v sezoni pojedli približno 3000 kosov - zraven pa spili kavo ali čaj iz lokalnih zelišč. Naročijo lahko tudi ajdove žgance, kislo mleko z ocvirki, štruklje in klobase. Podbregarjeva želi v ponudbo vključiti še več koroških jedi, nedavno je na meni dodala kločeve nudle. Z besedami: "Urško imamo vsi radi," pa svoje občasno volontersko delo na koči utemelji Slovenjgradčanka Majda Razgoršek. Čez poletje je bila vesela družin, ki so obiskovale priljubljeno koroško goro.
"Gremo redko, a takrat z veseljem," pove Majda Vezonik, Radeljčanka, ki jo z družino srečamo na poti na vrh. Hrano si največkrat prinesejo v nahrbtniku, med malico pa otroci radi kaj ustvarijo v risarskem kotičku koče. "Goste pričakamo že ob sončnem vzhodu, in če tega nimaš rad, tega ne moreš početi. Z goro je treba živeti," pravi Razgorškova.
Ob sončnem vzhodu v vseh razmerah
Veliko je takih, ki Uršljo redno obiskujejo in pridejo do njenega vrha v vseh razmerah. Največ jih krene iz smeri Naravskih ledin in Križana. "Vreme je v septembru naredilo svoje, obisk je nekoliko upadel, sedaj pa bomo imeli odprto le še za vikend," pove Podbregarjeva. Tisti, ki na Uršljo prihajajo tudi v tem letnem času in jih ni pregnalo niti nedavno zapadlih 20 centimetrov snega, lahko v tem času vidijo gamse. "Snega sedaj ni več, čreda 15 do 18 gamsov pa redno prihaja čisto do koče," razlaga oskrbnica. Ravenčan Sebastijan Oblak, ki Uršljo spremlja in fotografira že vrsto let ter se nanjo vzpne v vseh letnih časih, je o njej tudi napisal knjigo Uršlja gora, presežni svet. Ko govori o Uršlji gori, dobi kurjo polt: "Gora me je zasvojila, to je moja odvisnost." Pri svojih petdesetih jo je letno obiskal tudi do 200-krat, včasih petkrat na dan po različnih poteh, nabiral je namreč kondicijo za Kilimandžaro in druge gorske odprave.
"To mi je prišlo v kri, večinoma sem hodil sam, ob tem pa začel fotografirati. Ugotovil sem, da najlepše fotografije nastanejo ponoči, sredi tedna, ne glede na to, ali je slabo ali lepo vreme. Včasih sem zmrzoval tudi po tri ure in čakal na sončni vzhod, s katerim vsak dan nastane novo življenje. Ko sem šel že drugič dol, so drugi planinci prišli gor šele prvič," razloži. Zdaj se zaradi težav z zdravjem na Uršljo povzpne bolj poredko, še vedno pa je vsak obisk poseben, veter večkrat na dan zapiha drugače, veja se zato obrne drugam, pozoren je na vsak kamen in travno bilko, pravi.
Urška Polanc
Fotografije:
(1) Planinci radi obiščejo tudi cerkev sv. Uršule, najvišje ležečo cerkev v Sloveniji. (Sebastijan Oblak)
(2) Z delom nove oskrbnice Doma na Uršlji gori so zadovoljni domačini in turisti.(Kristjan Krajger)
(3) Na gori je najlepše pričakati sončni vzhod. (Sebastijan Oblak)