Silvo Baznik: Megleno jutro ni ovira za pričetek ture, če je le dovolj
volje.
Ura je odbila devet in megla vztraja. Na srečo se ne vleče po tleh in za menoj ostajajo metri in kilometri. Po osmih kilometrih prikolesarim v Dolsko, prečkam prometnico in se podam na klanec, ki pelje skozi Kamnico v Klopce, kjer se na nebu pokaže prvi obris sonca skozi meglico.
Še malce višje se povzpnem in sem iz megle. Naslednja vas je Zagorica, kraj rojstva Jurija Vege. Seveda cesta ima vzpone in spuste, a venomer sledi vznožju grebena gozdnatega Ciclja. Jesenske barve drevja pomirjajo in mi dajejo zagon za premagovanje naslednjih klancev. Tako prikolesarim v Križevsko vas, kjer se hrib obrne in me popelje v vasi Zalog in Spodnji Preker, od koder sledi dolgi spust in kratek vzpon do križišča nad vasjo Hrib. Sledi zelo strm vzpon do vasi Katarije, kjer na prevalu zavijem levo navzgor. Pri spustu s sedla bi šel v moravško dolino. Torej vrtim pedala in kolesarim navzgor v prijaznih prestavnih razmerjih, ki ne terjajo preveč moči pri vzponu.
Po dobrem kilometru vzpona zagledam v daljavi cerkvico Sv. Miklavža, a do tja je še kar nekaj ceste in seveda vzpona. Končno pridem v bližino Ciclja, kjer odvijem na stransko cesto in prikolesarim do stare domačije s planinsko skrinjico in žigom. Tu se cesta konča in dalje grem peš ob kolesu na zadnjo vzpetino ter stopim za ostanki obzidja do cerkve, od koder je lep pogled na okolico in Kamniško Savinjske Alpe. Vidi se tudi Zasavska gora in Kum ter hribovje nad Savo, kjer še vedno vztrajajo meglice. Danes se mi malce mudi in tako ne ostanem dolgo na vrhu. Le toliko, da predahnem, se okrepčam in fotografiram ter si v spomin vtisnem te prelepe poglede na hribovje in meglice.
Z vrha Miklavža se spustim v vas, od koder odkolesarim po isti cesti nazaj v vas Zalog, kjer povprašam, kam pelje spodnja cesta, a ker ne gre čisto v dolino, se popeljem malce navkreber v Veliko vas, od koder sledi dvainpol kilometrski spust v Senožete in nato naprej kakšnih pet kilometrov po cesti z velikim avtomobilskim prometom. Končno sem v Dolskem, kjer zavijem na most čez Savo. Čeprav je ura odbila poldne, meglice še kar vztrajajo.
Nadaljujem vožnjo ob desnem bregu reke, se za nekaj minut ustavim in stopim do reke, da naredim lepe fotografije danes modre reke ter se nato vrnem na cesto in odkolesarim še zadnje kilometre do svojega doma.