Silvo Baznik: Včeraj prekrasen sončni dan, danes zjutraj visoka sivina
na nebu, a na srečo okoli desete ure zagledam ozek pas jasnine na severu.
Jutro je zelo hladno in kolesar potrebuje toplejša oblačila preden stopi na kolo. Dobro oblečen pričnem kolesariti in po že ustaljeni poti se odpeljem od doma svojemu cilju naproti. Ko vozim vzporedno z avtocesto, na vzhodu še vztraja pas meglice, proti severu pa skozi oblake kuka kakšno okence jasnine, le proti zahodu in jugu je že več modrega neba.
Po dobrih desetih kilometrih kolesarjenja sem v Domžalah, ki jih hitro prevozim in nadaljujem pedeliranje v smeri severa. Ko je za menoj dvajset kilometrov zapuščam Kamnik in preko Mekinja vrtim pedala v Godič in Stahovico.
Od tu dalje je le še osem kilometrov ceste, ki se počasi a vztrajno dviguje. Kolesarim ob reki Kamniške Bistrice in po štirih kilometrih peljem mimo spodnje postaje nihalke za Veliko planino. Parkirišče ob cesti sameva, več avtomobilov je pri nihalki. Ustavim se na Kopiščih, kjer je lep pogled na gore in hribe v okolici. Naredim nekaj posnetkov in zopet sedem na kolo.
V enakomernem tempu kolesarim mimo parkirišča za slap Orglice in zavijem s ceste na most čez sotesko Predaselj, da pogledam globoko pod seboj bistro vodo reke. Malce naprej, proti severu, vidim manjši slap, ko voda v sotesti pada čez previs v še globjo tesen. Lepo je, vredno postanka. Vrnem se na cesto in naredim še zadnji kilometer, da se ustavim na mostu ob izviru Kamniške Bistrice. Prislonim kolo, peš se spustim do jezerca, da ovekovečim to lepoto na digitalnem zapisu fotoaparata in se vrnem po kolo. Še nekaj korakov in sem na cilju.
Ustavim se in predahnem, pogledam okoli sebe in zagledam prodajalca sirov. Stopim do njega in izvem, da prodaja zadnje sire, ki so bili narejeni na Veliki planini, preden so govedo odpeljali s planine in planino prepustili bajterjem do naslednje pašne sezone. Ker je bilo jutro hladno in oblačno, ni veliko obiskovalcev in tudi sam se kmalu odpravim nazaj.
Ko kolesarim mimo postaje žičnice, zapeljem na makadam desno in se spustim do mostu čez reko. Tu je zelo lep razgled na Kogel, Štruco, Skuto, Rinke in Brano, ki se pnejo v nebo tam daleč nad reko. Vrnem se na asfalt in v hitrem tempu kolesarim v Stahovico, kjer odvijem v Stranje in prikolesarim v Kamnik. Vzamem si nekaj časa za fotografiranje mesta, se ob kolesu vzpnem na Mali grad (Spodnji grad), ki je omenjen že v letu 1202. Vsekakor obiskovalcu mesta priporočam vzpon na lepo razgledišče, s katerega vidimo mesto spodaj, razvaline nekdanjega gradu z romansko kapelo in seveda Kamniško Savinjske Alpe kot na dlani.
Spustim se nazaj na ulice mesta in odkolesarim po središču mesta z lepo Župnijsko cerkvijo s kipi na strehi. Še nekajkrat zavrtim pedala in že peljem skozi vasi nazaj v rojstno mesto. Nekaj uric sem preživel na kolesu, prekolesaril dobrih sedemdeset kilometrov in sedaj veselega srca sestopim s kolesa pred svojim domom.