na
m bolj znan z imenom Franček, rojen 15. julija 1955 v Celju, se je smrtno ponesrečil v petek, 6. oktobra 2017, v plezališču Lahomniški vintgar pri Laškem.
Izšolal se je za avtoelektrikarja, po težki poškodbi hrbtenice pa je opravljal delo varnostnika v Pivovarni Laško.
Je poročen z Andrejo in oče Anje, živel pa je v Lahomnem pri Laškem.
Alpinistično pot je začel kot član alpinističnega odseka Planinskega društva Celje in jo nadaljeval v alpinističnem odseku Planinskega društva Slovenska Bistrica ter AK Slovenska Bistrica.
Franček Knez je plezal od leta 1973 (prvo smer pa je preplezal 28. aprila z Andrejem Palirjem). Od takrat je poleti in pozimi, s tovariši in pogosto tudi sam, opravil več kot 7350 vzponov (od teh je 998 prvenstvenih), kar je edinstven dosežek, svojevrstni rekord.
V domačih gorah je preplezal prvenstvene smeri v vseh pomembnih ostenjih, samo v severni steni Triglava jih ima kar 44. Opravil je prvenstvene vzpone v stenah vseh »treh zadnjih problemov Alp« (Matterhorn, Grandes Jorasses, Eiger) in tudi v vseh pomembnih stenah Dolomitov. Opravil je številne solo vzpone. V klasični smeri v steni Eigerja je dolgo časa imel hitrostni rekord. Za Bonattijevo smer v Druju je porabil le pičli dve uri, Krušicevo smer v severni steni Špika preplezal v nočnem dostopu do Škrlatice ...
Franček Knez velja med alpinisti za nosilca moderne miselnosti in pristopa k alpinizmu, zlasti glede pomena treniranja in športnega odnosa do gora in ljudi v njih.
Silvo Karo je zanj večkrat dejal:»Franček Knez je guru modernega slovenskega alpinizma.« Ker svojih dejanj nikoli ni obešal na veliki medijski zvon, je v širši javnosti nemara manj znan, v strokovni pa tako doma kot na tujem uživa velik ugled in spoštovanje.
Njegovih prvenstvenih smeri se tudi v današnjem času plezalci lotevajo s strahospoštovanjem, saj med alpinisti velja nepisano pravilo, da se k vzponom, ki jih je ocenil Knez, doda vsaj eno težavnostno stopnjo.
Franček Knez je alpinist, ki je bil rojen s poslanstvom raziskovanja nekoristnega sveta. Z izvirnim pristopom in dolgoletnim sistematičnim trdim delom je pripomogel k dvigu alpinizma do ekstremne ravni.
O (svojem) alpinizmu je zapisal: "Alpinizem je samotna pot skozi divje doline, do ožarjenih vrhov duše. Kdor je kdaj stopil na tanek oster skalni raz, ki loči tu od onkraj, je uzrl velikost življenja ... ... Vsak ima prijatelja, pa četudi je to kamen, gora. Življenje sem posvetil njej, ki ima kamnit obraz, ki reže megle minljivosti."
Aprila leta 1999 je pri treningu in ne po svoji krivdi utrpel padec z višine osmih metrov in si pri tem huje poškodoval hrbtenico (kompresivni zlom tretjega ledvenega vretenca). Potreben je bil operativni poseg in dolgotrajno zdravljenje.
Leta 2008 je pri slovenski založbi Sanje izdal svojo knjigo Ožarjeni kamen, ki je bila med gorniki zelo toplo sprejeta. V njej se Knez kaže v drugačni luči, kot ga alpnisti sicer poznajo. V njej spoznamo Frančka, ki je poleg izdatnega treninga in popolnega športnega predajanja alpinizmu (ne smemo pozabiti, da je bil kljub neverjetnemu številu vzponov in njihovi kakovosti vseskozi redno zaposlen, a ne v športnih enotah Policije ali Slovenske vojske …) našel tudi veliko časa za opazovanje narave, ljudi in za poglobljeno razmišljanje. Na sebi lasten način je v knjižnem prvencu razgrnil svojstveno lirično in nadčasno meditacijo o gorah, smislu tega početja, hkrati pa je ta knjiga tudi poklon plezalcem in Frančkovemu času.
Franček Knez je skupaj s Silvom Karom 22. decembra 2010, iz rok predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka prejel visoko državno odlikovanje Red za zasluge. Predsednik Republike je oba alpinista odlikoval za dosežke v slovenskem alpinizmu in za prispevke k ugledu slovenskega alpinizma v svetu in večji prepoznavnosti Slovenije.
Izbor njegovih dosežkov
1977
• Zahodne Alpe: Štirje izjemni vzponi v samo desetih dneh: Prvenstveni vzpon v severni steni Grandes Jorasses (ED-), prvi enodnevni vzpon po smeri Mrtvaški prt (TD+) v isti steni, druga ponovitev Ameriške diretissime (VI, A3) v izredno slabem vremenu ter vzpon v steni Grand Charmoza.
• Štajerska Rinka: Prva zimska ponovitev smeri Modec-Režek.
1978
• Andi (Peru): ponovitev Ameriške v Hauscaranu (6768 m).
1979
• Everest (Nepal): prvenstvena smer po zahodnem grebenu (dosegel višino 7700 m) in prvi pristop na Kumbutse (6636 m).
• Jalta (Sovjetska zveza): mednarodni šampionat v skalolazenju (dosegel 3. mesto).
1980
• z različnimi soplezalci je preplezal nekaj znanih slapov v Logarski dolini, tudi najtežjega med njimi: Čaša .
• Opravil je številne solo ponovitve v slovenskih gorah.
1981
• Lotse (Nepal): vzpon v južni steni do roba stene (8200 m).
• V slovenskih in tujih gorah je preplezal 45 prvenstvenih smeri.
• Solo ponovitve v naših gorah: Švajgelj-Zupan, Raz mojstranških veveric in Skalaška (v sestopu) v štirih urah in pol.
1982
• Andi (Peru): trije prvenstveni vzponi v steni Pisca, Chachraraja in Chopicalquija.
• Prva zimska ponovitev Šlosarske in Direktne na Črni graben v Steni.
• Paklenica: udeležba na mednarodnem srečanju alpinistov; prelomnica v prostem plezanju pri nas, saj se je potem začelo širiti tudi v naših stenah.
• Uspel mu je dotlej najhitrejši vzpon čez steno Eigerja (6 ur, solo).
1983
• Yosemiti (Združene države Amerike): prvenstveni vzpon v El Capitanu in Yosemite Falls.
• Patagonija (Argentina), Fitz Roy: prvenstvena smer.
• Dvema odpravama navkljub je tega leta opravil 315 vzponov, od tega kar 107 prvenstvenih.
• V dveh dneh je preplezal 19 prvenstvenih smeri skupaj z Janezom Jegličem – Johanom in Silvom Karom.
• Dru: Solo ponovitev Bonattijeve smeri.
• Matterhorn: Trije mušketirji, prvenstveni vzpon.
1984
• Čo Oju: poskus prvenstvenega vzpona v južni steni (dosežena višina 7700 m).
• Težke proste ponovitve smeri (Golarjeva peč: Orlovska smer) in prvenstveni vzponi v naših gorah (Šite: Diretisima, Prisank: Ajdovska deklica).
1985
• Jalung Kang 8505 m (Nepal): vzpon v severni steni
• Prvenstvena Fortuna v severni steni Eigerja.
• Težki prvenstveni vzponi doma: Diretisima v Sfingi in Jubilejna (Stena), Črna zajeda in Algebra (Travnik), Nejčeva (Ojstrica).
1986
• Patagonija (Argentina), Cerro Torre: nova smer v vzhodni steni – Hudičeva diretisima (ABO, 7a+, A3, 90°, 1150 m).
• Patagonija (Argentina), Torre Egger: nova smer v jugovzhodni steni – Psycho Vertical (ABO, 6c/A3, 90°, 950 m).
• Patagonija (Argentina), El Mocho: nova smer v severni steni – Grey-Yellow Arrow (ED, 7a+/A0, 500 m).
• Težki prvenstveni vzponi v Križevniku.
1987
• Pakistan, Trango Tower (6239 m): prvenstvena Slovenska smer (IX-).
• Pakistan, Broad Peak (8047 m): prvenstvena smer v sestopu.
1988
• Garhwal (Indija), Severni Meru (6450 m): dve prvenstveni (do IX-).
1989
• Garhwal (Indija), Bagirati II: prvenstvena Rolling Stones (VIII+).
• Planja: prvenstvena Bodeča neža (VIII+).
1990
• Velika Cina (Italija): prvenstvena smer Moč misli (IX).
• Picolissima (Italija): Ubijalec (VIII+).
• Klemenča peč: Mali princ, prvenstveni vzpon.
1991
• Ledenka (Kamniško-Savinjske Alpe): ena naših najzahtevnejših ledno-kombiniranih smeri.
• Večje število športno plezalnih vzponov in novih smeri v Julijskih Alpah.
1992
• Triglav: prvenstvena smer Korenina (VIII+).
• Marmolada: več prvenstvenih smeri v tej mogočni dolomitski steni.
1993
• Ojstrica: prvenstvena smer Izziv ()VIII+).
• Marmolada: spominska smer Slavca Svetičiča Atomski čas (VIII+, A3)
• Golarjeva peč: prvenstvena Nebeški zvonovi (VIII+).
2005
• Ute: prvenstvena smer Čisti um (VIII).
2006
• Krajše stene: prvenstvene športne smeri.
• Ute: Rožni venec (VII).
• Kamniško-Savinjske Alpe: Črna poč Knez-Oprešnik
2007
• Ute: Smer Janeza Jegliča (VIII).
2008
• Ute: Sivo nebo (VII+).
2009
• Prvenstvene smeri v zahodnem delu Stene.
• Ute: Pavletov steber (VII+).
2010
• Ute: Konjska glava (VI,VII-).
2011
• 11 prvenstveni smeri v zahodnem delu Severne triglavske stene.
2014
• Ute: Katedrala, Desna, Žlebiči …
Priznanja in nagrade
• kot član odprave Everest 1979 red zaslug za narod.
• priznanje za ekipo leta.
• kot član odprave Lotse 1981 red zaslug za narod.
• Bloudkova nagrada (1984).
• medalja zaslug za narod (1984).
• več priznanj in pohval Planinske zveze Slovenije.
• Red za zasluge (2010).