Dnevnik - Petra Mlakar: Ob vse večjem obisku nad kaos ...
PROMET
Ob vse večjem obisku nad kaos na Vršiču
Rekordna poletna turistična sezona je še enkrat pokazala, da prelaz Vršič, ki povezuje Gorenjsko in Primorsko, potrebuje novo celostno ureditev. Namesto da bi čakali, da bo z rešitvami postregla država, se njihovega iskanja lotevajo v Kranjski Gori.
KRANJSKA GORA, BOVEC. »Vršič je neurejen in kaotičen. Prelaz, ki povezuje Gorenjsko in Primorsko, enostavno vse večjega obiska ne prenese več,« je ob koncu letošnje rekordne turistične sezone opozoril župan Kranjske Gore Janez Hrovat. Ne le čakati, da bo končana obnova ceste, treba je poiskati ustrezne celostne rešitve, ki bodo trajno uredile to območje. Čeprav čez prelaz vodi državna cesta, so se na občini Kranjska Gora odločili, da bodo rešitve poskušali poiskati sami. »Pridobili bomo nekaj vizij, kako bi lahko uredili območje Vršiča,« pravi župan. Zbrane predloge bodo uskladili z vsemi, ki so s prelazom kakor koli povezani, potem pa jih v izvedbo ponudili državi.
Po zgledu tujih visokogorskih prelazov
Najbolj nujna je ureditev prometa čez prelaz in parkiranja. »Poleg parkirišč je treba urediti še servisna območja, na primer informacijske točke, sanitarije, območje za dajanje prve pomoči...« Hrovat našteva elemente, ki jih imajo tuji prelazi. Za vozila bi lahko, razmišlja župan, uvedli tudi plačilo cestnine, v zameno za katero bi potniki nemoteno prevozili prelaz. Tisti, ki bi se želeli na vrhu ustaviti, pa bi s pomočjo interaktivnih informacijskih tabel že ob vznožju dobili informacije o prostih parkirnih prostorih. Denar od pobrane cestnine, če bi se odločili zanjo, bi moral po njegovem služiti izključno za urejanje infrastrukture na prelazu. Razmisliti pa bi bilo treba tudi o morebitni omejitvi prometa za vozila, ki so za tako ovinkasto cesto prevelika ali pa med vožnjo povzročajo preveč hrupa. »Pred omejevanjem pa je treba urediti infrastrukturo,« pa opozarja direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber.
Prizadevanjem za ureditev prelaza se pridružuje tudi župan občine Bovec Valter Mlekuž. »Z deležniki smo se glede tega že trikrat sestali in upam, da bomo čim prej našli ustrezno rešitev. Vršič je treba urediti tako, da bo ponos in ne sramota.« Ob tem v Bovcu opozarjajo na kar nekaj dosedanjih idej za urejanje območja. Nekdanji bovški župan in poslanec Danijel Krivec je denimo pred leti predlagal, da bi pod vrhom prelaza zgradili 1,3 kilometra dolg predor. Do vrha Vršiča bi se peljali le tisti, ki bi si tam zaželeli postanka, medtem ko bi se tisti, ki bi jim prelaz služil zgolj za povezavo med Primorsko in Gorenjsko, odpravili po krajši poti skozi predor.
Obsežnejše rešitve za trajnejše učinke
»Na ureditev območja bi morali gledati širše,« je prepričan direktor LTO Bovec Janko Humar. Marsikaj bi naredili že s tem, da bi avtobus na Vršič, ki z bovške strani vozi le poleti, vozil tudi spomladi in jeseni. Če bi javni prevoz povezali še z železniško postajo v italijanskem Trbižu in ga podaljšali do Rabeljskega jezera in čez prelaz Predel, bi se zanj obiskovalci okoliških krajev pogosteje odločali. Razpoložljivost javnega prevoza je po Humarjevih besedah zelo dobre učinke dosegla na primorski strani prelaza, saj se ga pogosto poslužujejo pohodniki, ki se podajo do izvira Soče ali po soški poti.
Za ureditev Vršiča pa so tudi v Planinskem društvu Jesenice, ki na tem območju upravlja štiri planinske postojanke. »Letošnje poletje je bila v okolici Vršiča prava norišnica, kar je pri marsikom povzročilo slabo voljo,« pravi predstavnik društva za odnose z javnostmi Janko Rabič. V društvu so pripravljeni tvorno sodelovati pri iskanju ustreznih rešitev. »Sicer pa smo se letos usmerili v ureditev okolice koč, kamor sodi predvsem gradnja čistilnih naprav,« dodaja. »Ne glede na to, kakšni bodo predlogi rešitev, pa bo na koncu o izvedbi odločala država,« pa ob tem opozarja Mlekuž. x
Vršič je neurejen in kaotičen ter vse večjega obiska ne prenese več. Pridobili bomo nekaj vizij, kako bi lahko uredili območje prelaza.
Zbrane predloge bomo uskladili z vsemi, ki so s prelazom kakor koli povezani, potem pa jih v izvedbo ponudili državi.
Janez Hrovat, župan občine Kranjska Gora
Med tednom popolna zapora
V teh dneh je zaradi nadaljevanja del cesta čez Vršič popolnoma zaprta od ponedeljka do četrtka med 8. in 17. uro ter ob petkih med 8. in 15. uro. Vmes bo promet možen za vsa vozila. Tako bo po napovedih Direkcije RS za ceste, vse dokler bo do vremenske razmere to dopuščale. Dela pa se bodo predvidoma zavlekla tudi v prihodnje leto, vendar pa bodo tudi takrat zapore odvisne od vremenskih razmer in izvedenih del v letošnjem letu.
Sicer pa hujših udarcev turizmu dela na cesti čez Vršič poleti niso prizadejala. Za to je zaslužen tudi usklajen dogovor o delnih zaporah, k zadostnemu obisku pa so prispevali tudi splošni vzpenjajoči se turistični trendi pri nas. »Septembra pa je svoje naredilo tudi deževno vreme, zaradi katerega so obiskovalci pogosteje ostali doma in za manjši obisk planinskih koč večinoma niso bita kriva dela na cesti,« opaža Janko Rabič iz PD Jesenice.
Petra Mlakar