Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Septembrski

04.10.2017
Septembrski Dabarci in Paklenica
 

petek, 6. oktober 2017, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 448

Plezalni klub Idrija: ... Dabarci in Paklenica

V septembru sva dvakrat obiskala omenjeni destinaciji. Prvič je nama ponagajal dež, ki nama je onemogočil plezanje na Dabarskih kukih in skrajšal obisk Paklenice.

Prvi dan sva v Paklenici plezala Dreaming the lost friends (6a+, 100 m). Zadnji raztežaj sva morala izpustiti, ker naju je lovila tema, že tako sva zadnji abzajl delala v temi.
Drugi dan sva uživala v smeri Water song (6a+, 160 m). Zelo lepa smer. Zaradi slabe napovedi sva se nato odpravila domov.

Čez dober teden ponoviva vajo. Ko sva se peljalo proti Paklenici, sva zavila še na Dabarce in splezala zelo lepo smer Via Manuela (6b, 145 m). Drugi dan se kljub slabši napovedi podava v Velebitaško (6a+, 350 m), kjer pa se stvari malce zapletejo. Na sredini smeri po nesreči Tinki zalučam čevelj s stene. Pade odločitev, da vseeno plezava do vrha. Do sedmega raztežaja je bilo vreme v redu, nato se je pričelo oblačiti in grmeti. Ker sva imela do vrha le še štiri raztežaje se odločiva, da pohitiva in prehitiva nevihto, ki se je nama bližala s severo-vzhoda.
A nama ni uspelo, v 10. raztežaju naju je dohitel dež in strele, ki so udarjale v vrh Anića. Sledi odločitev, da v takem ne bova rinila proti vrhu in lotiva se abzajlov. S 70-metrsko vrvjo sva abzajlala sto let. Malce pretiravam, vendar so nama abzajli vzeli res veliko časa, tako da se je med tem dež malo umiril in tudi grmeti je nehalo. S temo stopiva na trdna tla.
A glej ga hudiča, v zadnjem abzajlu se nama vrv tako “ukajla”, da jo ne premakneva niti za milimeter. V temi premražena, lačna in žejna pustiva štrik v steni in greva.
Drugi dan se vrneva, splezam prvi raztežaj, osvobodim vrv, abzajlam in končno povlečeva štrik. Tudi ta dan je pričelo deževati, tako da se z dežjem vrneva v apartma.

Sledi dan počitka in regeneracije v morju. Naslednji dan plezava v Švicarski(6a, 120 m) in potegneva še v Brid za veliki čekič (5b, 150 m). Prva smer je zares odlična, druga ravno nasprotno.
Zadnji plezalni dan greva v zelo lepo smer Nidia (6b+, 160 m). Smer, ki ponuja 160 metrov lepega plezanja s par lepimi detajli.
Poleg plezarije je bilo kot vedno dovolj smeha, morskih dobrot, dobrega vina in namakanja v morju.

P. s.: Med abzajlom po Velbitaški sva dobila Tinkino nogavico. Pod steno pa še čevelj, tako da rit ni bila tako rdeča

Oznake: ALP
eXTReMe Tracker