Srednji svet: S Snežnikom še nisva rekla zadnje besede. Predvsem on ne.
Postati umetnik življenja
Trije zaporedni konci tedna na Snežniku ne pomenijo, da sem zaljubljen vanj.
Bomo videli, za koliko časa je kočo na vrhu zavzela Andrejeva četa.
Kajti Snežnik ti mora resnično biti pri srcu.
Vršni del gozda je skrivnosten, poln nenavadnih energij.
Lahko da je tak že ves čas, lahko da je tak postal z mojimi obiski.
Ali pa je takšno samo moje čutenje. Glej, krasno drevo za počitek!
Sonce se je skrilo za oblak in veter je zapihal močneje.
Senca se na Velikega plazi veliko hitreje, kot zmorem hiteti na Srednjega.
Bi moral ob sončnem zahodu stati na vrhu ali bo zadoščal greben?
Vsak sončni žarek manj daje vetru večji zagon.
Eni hodijo na svoj svoja posestva z vikendom, jaz pa tu in tam na Snežnik.
Na Malem Snežniku sem se izgubil velikokrat in sem se tudi tokrat.
Vedno se izgubim le v času – porabim ga veliko več, kot je običajno.
Revije na okenski polici … berem intervju s Tino Di B.
Sistemski način razmišljanja poraja vprašanja v tej smeri.
Zato ne izvem, kako je plezanje povzdignila v umetnost.
Kajti vrhunski alpinist je umetnik gibanja v mejah možnega.
Današnji poudarki so na tehniki, opremi in moči, kako postati vse boljši stroj.
Jaz pa rad sodelujem s Snežnikom, čeprav gora nima pojma o tehnologiji.
Je z naravo možno biti v partnerskem odnosu?
Navadna nedelja postane nenavadna, ko v jedilnico stopi Mojca.
Spomini nama poletijo sto kilometrov daleč, na lanski Triglav.
Zakaj njene družbe ne bi peljal nazaj čez Mali Snežnik?
Mojca nas ustavi: »Poglej, ti drevesi sta ustvarjeni za počitek!«
Usede se na par, ki sem ga fotografiral ob včerajšnjem vzponu.
Naključja so, ker ne poznamo vzrokov, zakaj se zgodijo.
Takole je izlet opisala Mojca: »Snežnik me očara. Razigran od terena. Aroma dišeče zelenih prijateljev nizkih dreves borov, ki v sončnem vremenu sili v nos in omamlja. Sivina kamnov. Kot pot v Nebesa. S postankom na koči na vrhu, kjer se rob strehe spaja s sinjino neba in vseeno mi pravi: še je kaj višje in lepše ... Jadralno letalo v belem se skrije za njo.«
Iztok Snoj