SiolNET - Alenka Teran Košir: ... ste izbrali za Naj planinsko kočo 2017
Dnevnik
S prepričljivim številom glasov ste za naj planinsko kočo 2017 izbrali Roblekov dom na Begunjščici. Koča nad Begunjami je pred leti navdihnila celo Slavka Avsenika, ki ji je posvetil melodijo za skladbo Na Roblek, zdaj pa njena oskrbnika Rok in Zdenka Podpečan navdihujeta svoje obiskovalce. Z gostoljubnostjo, sproščenostjo in dobro hrano.
Tretja sezona akcije Naj planinska koča, ki jo na Siol.net ustvarjamo skupaj s Planinsko zvezo Slovenije, je dočakala zadnje poglavje. Statistika glasov, ki smo jih opolnoči še zadnjič prešteli, je zgovorna.
Prepričljivih 11.376 glasov (v obeh krogih skupaj 18.181) ste v drugem krogu glasovanja namenili Roblekovemu domu pod Begunjščico, ki je tako na mestu naj planinske koče nasledil Planinski dom na Kumu, naj kočo 2015 in Valvasorjev dom pod Stolom, vaše najljubše koče v letu 2016.
Drugo mesto ste prisodili že omenjenemu Planinskemu domu na Kumu z več kot pet tisoč glasovi, tretje pa Zavetišču na Planini (v finalu ste jim namenili nekaj manj kot štiri tisoč glasov), kjer gradijo novo planinsko kočo, ki bo svoja vrata predvidoma odprla novembra letos.
Skupaj ste za slovenske planinske koče (letos jih je v izboru sodelovalo 73) poslali skoraj 70 tisoč glasov, ki smo jih nagrajevali v tedenskih in zaključnem žrebanju. Hvala za sodelovanje in dobro voljo.
Veselo novico smo oskrbnikoma doma, ki leži na razglednem grebenu Begunjščice na nadmorski višini 1.657 metrov in spada pod okrilje PD Radovljica, predali danes zjutraj, natančneje sedem ur po koncu akcije, ki je potekala od 16. junija. Ker je dober glas o njunem delu že segel do našega uredništva, bi ob njunem opisu najlažje zapisali, da sta prototip znamenitega stavka, ki pravi, da kdor dela tisto, kar ga veseli, pravzaprav nikoli v življenju ni v službi.
Sklepna prireditev akcije Naj planinska koča bo v nedeljo, 24. septembra 2017.
Kje? Na zmagovalni koči, kakopak.
V nadaljevanju je pogovor z Rokom in Zdenko Podpečan, oskrbnikoma Roblekovega doma na Begunjščici, Naj planinske koče za leto 2017.
Vajina vez z Roblekovim domom traja že dolga leta. Najprej sta ga obiskovala s konji, ki so nosili tovor s hrano, pijačo in drugimi potrebščinami, zadnji dve leti pa sta tukaj v vlogi oskrbnikov. Kako se je začela ta oskrbniška zgodba?
Zdenka: Zgodba sega približno 18 let nazaj, ko je naša družina prevzela nošnjo na Roblekov dom, ki nam je od nekdaj zelo pri srcu.
Rok: Prejšnja oskrbnika sta se delu oskrbnika odpovedala, in ko sva videla razpis za prosto mesto, sva si rekla, zakaj pa ne bi poskusila.
Zdenka: Izkušnje sva si že štiri leta prej nabirala na Lešanski planini pod Dobrčo, ki je sicer pastirska koča, kar je drugače od planinske, saj je obseg dela precej večji, pa vendar. Že takrat sva videla, da nama tako delo ustreza in želela sva si poskusiti stopnjo višje. Delo s pomočjo najinih otrok združujemo s konjsko nošnjo in za zdaj nam to lepo uspeva.
To je vajina druga sezona oskrbnikov na Roblekovem domu. Kako občutita razliko med letošnjo in lansko? Človek verjetno pridobi neko kilometrino, rutine pa verjetno ne more nikoli. Navsezadnje je bila letošnja poletna sezona prav posebna. Govori se o rekordnem obisku …
Zdenka: Res je, prvo leto se loviš, ko pa padeš v vodo, zaplavaš … in plavaš. Super je, ljudi je res veliko, mi pa se razvijamo, rastemo z njimi in se prilagajamo.
Rok: Lani smo se lotili obnove shrambe, postavili smo novo drvarnico, letos smo uredili klopi in postavili nove lesene ležalnike ter uredili nove sanitarije v koči, čaka nas še postavitev vetrnice za pridobivanje električne energije. Načrtov je še veliko, želimo si nadgraditi zajetje za vodo. Bomo pa videli, če bo to mogoče.
Je kaj, kar na višini 1.657 metrov pogrešata?
Rok: Nič nama ne manjka.
Zdenka: Čisto nič!
Rok: Morda samo kak dan dopusta v sezoni (smeh, op. a.). Ritem je dokaj naporen. Pozno hodimo spat, zgodaj vstajamo, da pripravimo zajtrke ….
Zdenka: No, to je v bistvu kar fino. Težje je, ko pet dni zapored dežuje (smeh, op. a.) … Osebno mi je precej lažje, da vse dneve delava, kot pa da nama je dolgčas. Čas zelo hitro mine. Dan, teden, mesec …
Letos sva si privoščila dva dneva dopusta. Skočila sva na morje, za naju je to kar luksuz. Vsake toliko prija malo zamenjati zrak, potem gre takoj lažje s polno paro naprej.
Kakšni so vaši obiskovalci?
Zdenka: Večina jih je super. Včasih se zjutraj vprašava, bog ve, kaj nama bo danes prinesel dan? O zgodbah ljudi in srečanjih bi lahko napisali knjigo.
Je pa najpomembneje to, da se midva dobro razumeva in da sva oba tukaj na koči. Če se ne bi dobro razumela in ne bi držala skupaj, bi bila težko tako uspešna.
Zakaj se vama zdi, da so bralci našega medija Roblekov dom z naskokom izbrali za naj planinsko kočo tega leta?
Zdenka: Mislim, da je v ozadju več razlogov. Prvič zato, ker je Roblek Roblek in je že kot kraj nekaj posebnega. Tukaj vlada neka prav posebna atmosfera.
Pa tudi midva, ki se trudiva za vsakega gosta in ki svoje delo opravljava z veseljem, mislim pa, da tudi dobro kuhava, tudi to prispeva svoj delež. Ljudi začutijo dobro energijo in mislim, da veliko drugega niti ni potrebno.
Že lani nas je drugo mesto v akciji presenetilo in smo ga enačili s prvim. Lani sem se pošalila, da bomo prihodnje leto zmagali, a to sem izrekla zgolj v šali. Mislim, da je število glasov objektivno, saj sami nismo pozivali h glasovanju, ampak smo pustili, da se naši gostje sami odločijo, kaj jim je všeč in kaj ne.
Mislim, da je naša zmaga res tista prava zmaga.