Šaleški AO - Tina Kotnik: ... pred dežjem ...
.. je bilo treba izkoristit. Napišem Mijotu, če planira kako plezarijo, pa se kar zmeniva za sredo, pridružita pa se nama še Alenka in Stane.
Pripravljeni na hladno vreme, nas le-to prijetno preseneti in med dostopom smo že dodobra ogreti. Moja naloga je najti vstop v smer, pa vendar ne gre brez pomoči. Z Mijotom se kot prva naveza lotiva zajede. Skala je kljub senčni strani suha, smer pa zanimiva, čeprav ponekod, sploh višje, precej krušljiva in naložena.
Po drugem raztežaju se dobimo pri sidrišču in razmišljamo, ali smer nadaljujemo po malo težji in bolj razgibani ŠAO varianti. Zakaj pa ne. Tokrat naju z Alenko med varovanjem skoraj zanohta, medtem ko vodeča višje že uživata v lepih razgledih. Pa se hitro segrejeva pri izbijanju klinov, a eden tokrat kljub trudu dveh kladiv ostane v skali. Plezanje tega raztežaja je precej večji izziv, še dobro da plezam kot druga, si tokrat mislim. Smer se vzpne na greben, ki je res vreden »obiska«, nato pa mu sledi po vrhu. Mijo mi vmes daje napotke, tu v levo, tam desno, pa malo na trenje…
Ostane še zadnji raztežaj, tu me Mijo pošlje naprej in ker je bolj po ravnem, se lotim brez obotavljanja. Med iskanjem »najboljše« poti skozi korenine borovcev pa malo skrenem iz smeri in podaljšam raztežaj… vendar se le prebijem čez in postavim zadnje sidrišče.
Med sestopom nas že lovijo oblaki in kaplje, zato dan zaključimo kar v dolini ob zasluženi pijači in pici.
Plezali smo: Mijo Kovačevič – Mičo, Stane Barber, Alenka Sovič in Tina Kotnik
Raduha, Stanetova zajeda (IV-/II-III, 165 m) + ŠAO varianta (2 R, IV+)