Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

S stolpa

Dnevnik - Gorazd Suhadolnik: ... na turn in naokrog

Planinec, ki se rad poda na zavarovane plezalne poti, se ne more izogniti Cjajniku na drugi strani Karavank.

Čez Gorenjsko in ljubeljski preval, skozi Borovlje do vasi Sele (Zell-Pharre), potem pa desno navzgor in še nekaj kilometrov po gozdni makadamski cesti se pride do Koče pod Košuto, ki ji pravijo tudi Koschutahaus. Da občutiš jutranjo svežino, je dobro biti na izhodišču že zgodaj zjutraj. Pot gre skozi gozd in pripelje do širnih melišč pod severnim ostenjem Košute. Pred njo se pne skalni stolp Cjajnik, severni sosedje mu pravijo Lärchenturm (Macesnov stolp). Tamkajšnji planinski zanesenjaki so s tablami in oznakami poskrbeli, da ga ni mogoče zgrešiti, na njegov vrh pa so postavili meter in pol velik klin in vanj vpeli metrsko vponko, ki ob udarcu ob klin zadoni kot mali cerkveni zvon. Razgled proti severu zajame lep kos avstrijske Koroške.

Plezalna pot na Cjajnik je varovana od tal do vrha, okovana z jeklenicami, občasno pa še s skobami. Pravzaprav vodita na vrh dve zahtevni plezalni poti, ena z ocenjeno težavnostjo C, druga z oceno D (na lestvici od A do E). Vzpona na Cjajnik se je treba lotiti v lepem vremenu, z zmernim zaupanjem v svoje sposobnosti, solidno telesno kondicijo, predvsem pa z malo več moči v rokah. Obvezna je čelada, samovarovalni komplet, zaradi strmega dela poti, v katerem je pomoč jeklenic neizogibna, pridejo zelo prav tudi plezalne rokavice.

Čeprav je pot na Cjajnik ena od težjih ferat naokoli, njena odlična skala omogoča, da uporabljaš jeklenico le za samovarovanje, in plezaš tako, da z rokami iščeš skalne oprimke. V vršnem delu stolpa pa to skoraj ni več mogoče, zadnjih nekaj deset metrov je stena navpična in brez pravih razčlemb, zato je treba zgrabiti jeklenico in se povleči do vrha. Na njem ni kaj več prostora kot za pet duš.

Potem se z enako mero napetosti spustiš po zahodni strani stolpa v škrbino in se z nje po strmih travah in skozi ozko krušljivo grapo vzpneš na glavni greben Košute. Grebenska pot proti Košutnikovemu turnu se vije malo po slovenski, travnati strani, malo po izpostavljeni, z jeklenicami varovani skalnati, avstrijski strani. Sem in tja ugledaš kakšen mejnik iz časov jugoslovanskih karavl, ko se je menda neusmiljeno lovilo prebežnike in tihotapce. Tako se prizibaš na Košutnikov turn, se poslikaš ali pa ne in se vrneš nazaj na greben, s katerega kmalu zaviješ po steni navzdol, na plezalno pot ÖTK Steig Neu, po kateri je mogoče skleniti krog do izhodišča.
Tudi ta je izdatno opremljena z jeklenicami, vmes pa te čaka posebna nagrada, viseči most, čez katerega prečiš globoko grapo, potem pa se nad škrbino spuščaš navzdol do melišča, na katerem lahko spustiš zavore, zavriskaš, da odmeva od sten, in pritečeš do Košutnikove koče. V njej so prijazni oskrbniki, ni se treba mučiti s srednješolskim znanjem nemščine, dober kapučino zavrejo in imajo dobre klobase. Vsi gosti so srečni, ker imajo za sabo pravo karavanško pustolovščino.

30.08.2017
S stolpa na turn in naokrog


G-L: "Dnevnik" <> Dnevnik/Planinstvo


Sestop s stolpa ni nič manj razburljiv. (Foto: G. S.)

 

 

Kategorije:
Novosti Tuje TUJ Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti