Janez Pikon 07.09.2017 05:29 3858 0

Čez Plemenice na Triglav

Janez Pikon: Veličasten pogled na mogočno Steno in drzni zob s strmim stebrom Sfinge nam bo za vedno ostal v spominu.

Večkratni dogovori med prijatelji sredi vročih poletnih dni so obrodili sadove in 29. avgusta se povzpnemo od Aljaževega doma v Vratih na sedlo Luknja in vzhodno čez razgledne ter izpostavljene Plemenice (Bambergova pot) na Triglav. Ena od najtežjih označenih smeri v Julijskih Alpah in najtežji pristop na vrh Triglava, če ne upoštevamo plezalnih smeri v Triglavski severni steni. Priporočljivo le izkušenim in telesno dobro pripravljenim gornikom, ki jim višina in prepadne police ne povzročajo večjih težav. Nagrajeni smo bili s čudovitimi razgledi jugovzhodno ob Pihavcu in visoko nad dolino Trente ter si delili gorski svet z zvedavimi kozorogi. Veličasten pogled na mogočno Steno in drzni zob s strmim stebrom Sfinge nam bodo za vedno ostali v spominu. Vstopimo v strmo ostenje Plemenic s spoštljivo previdnostjo, kamor nas občasno jeklenice in klini vodijo po zahodnem robu Triglavske severne stene, v pobočja gorskega miru in drzne lepote, kjer so speljane številne alpinistične smeri.

Adrenalinski in navpični vzpon ob jeklenici hitro pripomore k znanemu in prijetnemu občutku za čas, ki ga vsakič podoživljamo v stenah, in že se skalno pobočje položi v travnate strmali s krajšim meliščem, kjer začetna varovala zapustimo ob stezi nad globokim prepadom. Vzhodno vstopimo na razgledni greben in dlje v skoraj navpično steno, kjer so zopet v pomoč nameščeni klini in jeklenica. Privoščimo si različnih pogledov s krajšimi postanki na zares slikovitem grebenu, zahodno ob Sfingi, katere visoka stena se nam po vsakem koraku vse bolj predstavlja v nepredstavljivi popolnosti.

Posedimo zahodno pod Triglavom na širni gorski planoti ob Sfingi in pogledujemo s previsnega zobu v globino. Možic na temenu pa kot mejnik označuje in opozori na previsno steno. Nekoliko kasneje nas manj strmo vzpenjanje po škrapljastem terenu privede do razpotja zahodno, čez melišče do varoval v steni na vršnem grebenu, kjer strmina popusti, dosežemo najvišjo točko in vrh Triglava. Ob Aljaževem stolpu si sežemo v roke in se poveselimo vzpona s pogledom na Julijske Alpe.

Poleg nas tudi maloštevilni planinci vztrajajo na vrhu gore, obsijane s soncem, z mnogo dobre volje, tudi mi dlje posedimo. Spuščanje pričnemo jugovzhodno v smeri Dom Planika in nadaljujemo do Vodnikovega doma na Velem polju v popoldanskem času. Krajših premorov si privoščimo na omenjenih planinskih kočah in se pozno popoldan vrnemo na Pokljuko.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon