Delo, 14.01.2004, Slovenija, stran 6 – Tomaž Branc: Promet v Triglavskem narodnem parku. - Onesnaževanja zaradi prometa je vsako leto več. - Potrebni sta pomoč in uvidevnost, ukrepi so postali nujnost.
Promet v Triglavskem narodnem parku
Na udaru Pokljuka, Vršič, Bohinj in doline
Onesnaževanja zaradi prometa je vsako leto več Potrebni sta pomoč in uvidevnost, ukrepi so postali nujnost
Jesenice - Se vam je kdaj zgodilo, da ste se v poznem nedeljskem popoldnevu po polževo premikali ali celo stali v dolgi kači vozil, ki se je premikala - ali pa tudi ne - z Gorenjske proti Ljubljani? Ali ste pomislili, da večina teh vozil prihaja z izleta v Triglavskem narodnem parku, ki težo okoljskih obremenitev zaradi prometa iz leta v leto težje prenaša? Poleg lokalnih gospodinjstev in planinskih postojank je promet največji - in verjetno najbolj obvladljiv - onesnaževalec okolja v TNP.
"Po vzoru nekaterih drugih narodnih parkov in že skoraj običajne prakse za urejanje prometa v Alpah smo v Triglavskem narodnem parku izdelali koncept urejanja in zmanjšanja prometa v alpskih dolinah in na visokogorskih cestah," pravi mag. Martin Šolar, vodja naravovarstvene službe Triglavskega narodnega parka. "V tujini - Avstrija, Italija - poznamo veliko primerov takšne prakse. Tako imenovane dolinske zapore so močno uveljavljene. Če gre obiskovalec na primer na turni smuk na Gross Venediger na Vzhodnem Tirolskem, je jasno in za vse sprejemljivo, da bo na začetku doline pod goro pustil vozilo na parkirišču, se presedel v kombi in plačal nekaj evrov za 17 kilometrov nadaljnje vožnje. V vseh narodnih parkih pa tudi močno spodbujajo hojo in uporabo koles, kar počnemo tudi mi."
Po Šolarjevih besedah je TNP dolžan pripraviti in posredovati vsakršne predloge za ukrepe, ki zmanjšujejo oziroma rešujejo okoljske ali naravovarstvene probleme na območju TNP. "Zato smo pripravili in spodbudili večino dosedanjih ukrepov, ki se nanašajo na zmanjševanje prometnih obremenitev." Park sam pa ne more izvajati parkirnih in prometnih režimov, saj za to nima praktično nobenih zakonskih podlag. Edina zakonska podlaga ta trenutek je, da je možno v osrednjem območju TNP zapreti gozdne ceste. Poleg tega v Sloveniji velja uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, ki prepoveduje vožnjo zunaj cest, dovoljuje parkiranje le v petmetrskem obcestnem pasu in tudi prepoveduje razne testne, reklamne ali celo tekmovalne vožnje znotraj zavarovanih območij. Na srečo ima večina vpletenih občin vse več posluha za ureditev problema, saj so sprejele odloke, ki dajejo pravno podlago za izvajanje nekaterih ukrepov.
Prometno najbolj obremenjene točke v parku so Pokljuka, Vršič, Bohinj in vse alpske doline od Radovne do Lepene. Regionalni cesti, ki pripeljeta na Pokljuko z Bleda in iz Bohinja, sta odprti za ves promet. Mreža gozdnih cest na Pokljuki, ki obsega prek sto kilometrov makadamskih cest, pa je za promet odprta le delno; območja strnjenih gozdov, ki so pretežno v državni lasti, so od sredine osemdesetih let zaprta s cestnimi zapornicami, kar je usklajen ukrep med TNP in gozdarji. "V zadnjem letu smo izdelali podroben načrt urejanja prometa na Pokljuki, ki sta ga potrdili obe pristojni instituciji, TNP in Zavod za gozdove," pravi mag. Šolar. V prvi fazi gre za zapore cest, sledi pa urejanje centralnih parkirišč v dolini in na Zatrniku ter uvedbo javnih prevozov.
Vršič je naš najvišji cestni prelaz in imenitna izletniška točka, zato sodi med prometno najbolj obremenjene točke v TNP. Park je skupaj z občinama Kranjska Gora in Bovec, ki sta obe vključeni v omrežje občin v Alpah, pripravil predlog za ureditev prometnih razmer na Vršiču. Občini sta v zvezi s tem sprejeli tudi vsaka svoj odlok. Denar od pobrane parkirnine ne gre na TNP in tudi ni prihodek občin, pravijo v upravi TNP in na obeh občinah. "S parkirnino se plačuje odvoz smeti, namestitev in čiščenje stranišč ter subvencionira javni prevoz. Del denarja gre tudi za redarsko službo, ki jo opravljajo pobiralci parkirnine. Kljub začetnemu nezadovoljstvu obiskovalcev menimo, da gre za napredek: prometni zamaški so se zmanjšali, smeti se redno odvažajo, stranišča funkcionirajo in nenazadnje so tudi obiskovalci bolje informirani o varovanju okolja v narodnem parku. Seveda se pa zavedamo, da je pobiranje parkirnine le prvi korak k zmanjšanju negativnih prometnih vplivov. Potrebna je ureditev parkirišč, predvsem tistih v dolini, ter boljši, cenejši in za obiskovalca stimulativni javni prevoz."
V Bohinju veljata dva prometna režima. Oba imata pravno podlago v občinskem odloku. Prvi režim ureja parkiranje ob Bohinjskem jezeru, drugi pa uporabo gozdne ceste Stara Fužina-Voje-Vogar (planina Blato). Predvsem parkiranje ob Bohinjskem jezeru v visoki sezoni je skoraj neobvladljivo. Zdi se, da se pobiralci trudijo pobrati čim več parkirnine, ne pa urejati parkiranja. "V TNP menimo, da bi morale obstajati določene zmogljivosti parkirišč, in ko bi bile te polne, bi se moralo parkirati zunaj območja jezerske sklede. Podobno je na cesti na proti Vogarju. Upravljalec bi moral cesto zapreti, ko bi bila parkirišča polna, kar pa se ne dogaja," se Martin Šolar zaveda celovitosti problema.
Uvajanje navedenih ukrepov je možno le s skupnim pristopom TNP, lokalnih skupnosti, upravljalcev cest ter lastnikov in uporabnikov. Ukrepi so v začetku za obiskovalce tudi nekoliko nepopularni (opustitev lastnega prevoza, plačila cestnin, več peš hoje oziroma kolesarjenja), vendar so za uresničevanje ciljev razbremenitve naravnega okolja nujni. Podobni primeri iz Alp dokazujejo, da so v končni fazi z zmanjšanjem ali ukinitvijo prometa zelo zadovoljni prav obiskovalci, ki lahko bolj pristno in mirno doživijo naravo. Tako kot te dni lahko doživljamo zimski čar alpskih dolin, brez prometnih zamaškov, težavnega izogibanja vozilom, prašenja in, da, tudi vlomov v avtomobile planincev in drugih izletnikov.
Tomaž Branc