AO Ljubljana-Matica/Forum - Žiga Ašič: Ne objavljam ravno veliko po forumu, ampak tale redko plezana smer
... si zasluži objavo (in midva z Izijem, khm, tud kakšen klin, ki sva jih pustila v smeri Razz). Prejšnji petek sva se z Izijem odpravila v ne ravno obiskano Loško steno splezat Lovsko smer.
Smer ni ravno oblegana, predvsem zaradi trentarskih trav, zaraščenosti in dolgega dostopa/sestopa. Ampak je vseeno zelo lepa, orientacijsko ne preveč zahtevna turca. Sam jebat ga... Tu ni kompaktnih šestic pa dolomitske skale, je pač drugačen tip hribov. Smile Tudi tu se da uživat. Jo priporočam, predvsem zaradi divjosti in neobiskanosti ambienta. V celemu dnevu namreč nisva srečala žive duše.
Penzionerja kakrša sva, da nama je bila prihranjena jutranja vožnja iz Ljubljane, sva že prejšnji dan šla v Loško Koritnico prespat k elektrarni.
Zjutraj sva jo mahnila direkt čez potok (če je struga dovolj nizka se ni treba mučit z iskanjem brvi, takoj pri elektrarni jo naglihaš proti krnici pod steno), čez jaso in potem navzgor skozi hosto proti krnici. Nekaj časa je potka lepo vidna, višje gori rata bolj strmo. Dostop (kje se dostop neha in smer začne je, sploh v tej smeri, stvar debate) se niti ni preveč vlekel, mogoče tudi zato ker sva si ga popestrila že z zgodnjim lazenjem/kopanjem čez ruševje (namig: držte se leve strani struge od slapu).
... Po ca uri in pol sva jo na koncu krnice ubrala v levo, proti t.i. "šivankinem ušesu", ki je ravno dovolj velik, da greš čez.
... Prva malca. Sva si vzela dan na easy in nisva dirkala, ker ni bilo potrebe. Na drugi strani se spustiš par deset metrov v krnico (naložena z betonskim snegom) in po levi strani navzgor. Iskanje najlažjih prehodov med strmim ruševjem je tudi svojevrstna hribovska izkušnja. Če še niste poskusli plezat po previsnem ruševju, je za probat. Ne morem priporočit, ampak je za probat.
,,, Par sto metrov višje pri macesnih je neka prečka čez plati (vsaj tako piše v Miheliču, midva teh plat nisva opazila, ampak sva bila vseeno nekje v območju smeri) v desno.
Tukaj sva se prvič navezala. Težavnost ni ravno visoka, ampak je lepa izpostavljenost in, kot že omenjeno, med skalami zaraščeno s travami in zemljo. To, da v skorajšnji vertikali z levo roko krimpaš&riješ po zemlji, z zobmi žvečiš šop trave, z desno roko guncaš skale okrog sebe, z levo nogo stojiš na sesedajoči travnati polički, z desno nogo pa na majavi skali, za hribe v teh koncih ni nič nenavadnega. Kljub temu je skala, tam kjer je, solidna, ni drobljivega krša in solidno drži tud kakšen klin/frend. Nizki oceni navkljub, so tukaj (in zgoraj višje) plezalniki prišli kar prav.
Torej, en cug v desno, potem se razveževa in jo mahneva v desno.
Pogled nazaj.. Ja tu gor sva rila.