Uredništvo G-L 20.08.2017 07:28 1499 0

Jennyris

Freeapproved - Luka Kramarič: Začelo se je že zjutraj, ko sem z SMS (zamudil bom 5 minut) zbudil Nejca.

Ta se je potem očitno z manjšo zamudo prežarčil v Ljubljano in skupaj smo nadaljevali proti Karavankam. Kmalu je začelo deževati, najbolj črno je bilo prav nad našim ciljem. Ustavili smo se in iskali alternative, ker pa jih nismo našli, smo kmalu odrinili dalje, z namenom "vsaj mal pogledat".

Medtem, ko smo delali ovinke na dostopu (seveda zanalašč) se je vreme izboljšalo in "že" po dveh urah in pol hoje in sestopanja po superferati smo začeli s plezanjem. Medtem smo seveda dobili mantro dneva, ki je bila: "Ma koga to zanima!? (široki o)" Družbo na štantih nam je delala madžarska naveza sestavljena iz precej nervozne plezalke in malo-preveč-na-boli-me plezalca brez čelade. Po vstopnem solo šodru in prečki, kjer smo se navezali je sledilo združevanje raztežajev z nekaj telefoniranja in improvizacije, nato pa smo dosegli težja dva raztežaja, kjer smo na štantu počakali avstrijsko navezo pred nami. Čas nam je krajšalo stalno zafrkavanje in opazovanje že prej omenjenih Madžarov v sosednji smeri.

Ko se je smer sprostila je sledilo res uživaško plezanje z lepo izpostavljenostjo in ne prevelikimi težavami (le prvi težji raztežaj gre malo na moč), nato pa še nekaj raztežajev malo podrtega raza v vse bolj vetrovnem vremenu, kjer nas je začelo tudi malo zebsti. Neverjetno, kako te mraz upočasni, in vpliva na psiho!