Delo - Blaž Račič: ... je gorsko reševanje
O reševanju v gorah smo se pogovarjali z Alešem Strgarjem, vodjo letalskih operacij v letalski policijski enoti.
Koliko dela imate to poletje?
Smo kar obremenjeni. Letos smo opravili 33 akcij gorskega reševanja. Število posredovanj z leti počasi narašča. V nekaterih dnevih smo opravili štiri akcije, kakšen dan tudi nobene. Naloge si delimo z vojsko in že pred sezono naredimo razpored dela. Poleg tega zagotavljamo še helikopter za druge medicinske lete.
Kdo je ta trenutek pripravljen za morebitno posredovanje?
Posadka šestih ljudi. To sta dva pilota, tehnik letalec, ki je operater vitla, zdravnik letalec, reševalec letalec in policist gorske enote. Dežurstvo traja od začetka junija do konca septembra. Julija in avgusta smo tu vsak dan, junija in septembra pa od petka do nedelje. Ekipa je ves čas v pripravljenosti. Zjutraj je treba opraviti posvet, pregledati helikopter in vremenske razmere. Poti aktiviranja so standardne, v vsakem trenutku smo pripravljeni za reševanje. Ko nas pokličejo, se dobimo pri helikopterju in se odpravimo.
Koliko časa traja, da helikopter s posadko po pozivu odleti?
Od klica do vzleta poteče od pet do deset minut.
Kaj je značilno za reševanje v gorah?
To je najbolj zahtevna naloga, ki jo opravljamo. Nanjo vpliva več dejavnikov, predvsem vidljivost in lokalni vetrovi, mikrolokacija. To vse se vidi sproti. Šele na lokaciji se odločimo o načinu reševanja: s pristankom, z uporabo vitla med lebdenjem, odločimo se, kdo se spusti do ponesrečenca in podobno.
Na katerih vrednotah temelji vaše delo?
Varnost letenja in udeležencev je najpomembnejša. Mi to delamo v službi; prvo pravilo je – strokovno in varno. Pilot ne sme nič narediti narobe.
Kako se pripravljate na reševanje?
Najprej je osnovno šolanje, potem sledijo vaje vseh reševalnih ekip skupaj z zdravniki, gorskimi reševalci. Imitiramo vse možne situacije in vadimo. Vaje so temelj, da so vse leto posadke dobro usposobljene in da dobro opravijo naloge.
Koliko je tveganja v vašem poklicu?
Tveganje vedno obstaja, vendar je odvisno od okoliščin. Prav z izkušnjami in znanjem tveganja obvladujemo. To je poanta vsega.
Kaj je za vas kot vodjo letalskih operacij pomembno?
Zame je pomembno, da smo dobro izšolani, da kolegi sprejemajo pravilne odločitve in da delo opravijo na najvišji strokovni ravni z upoštevanjem pravil letalske varnosti.
Kako kot pilot, ki veliko tvega v reševalni akciji, gledate na lahkomiselne planince, ki gredo v gore slabo opremljeni in pripravljeni?
Ko dobimo klic, ne vemo, po koga gremo, in ne vemo, kako resne so poškodbe, ne poznamo mikrolokacije in podobno. Šele na kraju samem vidimo, kakšna so dejstva. Nalogo poskusim opraviti strokovno in varno, nato naj se drugi ukvarjajo s ponesrečencem. Z medicinsko informacijo o resnosti poškodb se lahko celo izvaja pritisk na pilota. A prva je varnost izvedbe naloge.
Kakšen je občutek, ko vas ponesrečenci opazijo in ugotovijo, da je rešitev blizu?
Ko priletimo na kraj dogodka, imamo čez glavo dela, moramo se koordinirati in odločiti, kako bomo nalogo varno in strokovno opravili. Ko ponesrečenca oddamo v bolnici, začutimo sprostitev.
Kako se počutite, ko iz različnih razlogov ne greste na posredovanje in hkrati veste, da je nekdo v škripcih in bo ostal brez vaše pomoči?
Treba je pretehtati vse okoliščine, strokovno razmisliti o stvari, upoštevati varnostne vidike in sprejeti prave odločitve. Ko je odločitev sprejeta, je sprejeta.
Kako sodelujete z vojsko in drugimi službami?
Vsak dan sodelujemo s kolegi iz helikopterske enote SV.