Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Veselje

  08.08.2017
Veselje za goste z gojzarji in nahrbtniki

 

sreda, 9. avgust 2017, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 922

Delo - Blaž Račič: ... za goste z gojzarji in nahrbtniki

Ferata Hvadnik Gozd - Martuljek dobil dodatno ponudbo – Na treh zavarovanih smereh pričakujejo 8000 plezalcev

Gozd - Martuljek – Ob potoku Hvadnik so včeraj odprli novo ferato, ki se vije ob potoku iz Gozda - Martuljka proti Srednji vasi. Za ureditev tretje zavarovane plezalne poti na svojih tleh v enem letu je kranjskogorska občina prispevala 12.500 evrov. Župan Janez Hrovat pravi, da tudi s feratami sestavljajo mozaik planinske doline.

Ferata v Gozdu - Martuljku je dolga več kot pol kilometra in se pri tem vzpne za 250 višinskih metrov. Kljub temu je težko oceniti, koliko časa traja vzpon, pravi Klemen Robič, predsednik Planinskega društva Gozd - Martuljek, saj je »ob poti toliko lepot, da si je zanje treba vzeti čas, zato je nemogoče povedati, koliko časa traja vzpon«. Besede vsega lepega ob poti ne morejo opisati, je vzneseno dodal Robič. Na tabli, ki stoji tik ob začetku poti, medtem piše, da vzpon traja dve uri, spust pa pol ure.

Podobno je bil nad novo ferato navdušen župan Janez Hrovat, ki je dejal, da dolina od karavanškega cestnega predora, kjer se začne občina Kranjska Gora, do Rateč in meje z Italijo postaja planinska destinacija. Kot je dejal, opaža, da je vse več »gostov z gojzarji in nahrbtniki«. Župan verjame, da ferata ne bo prezahtevna, medtem ko Robič priporoča, naj si pohodniki kljub temu najamejo vodnika, ki jih bo varno popeljal po poti.

S pogledi na Špikovo skupino

Med zanimivejšimi značilnostmi poti so po županovih besedah tolmuni potoka Hvadnik, ki tudi ob visokih poletnih temperaturah ponuja prijeten hlad, geološka pestrost ter enkratni razgledi na Špik in druge vrhove Špikove skupine nad Gozdom - Martuljkom. Župan pravi, da so za načrtovanje in ureditev poti ob podpori in razumevanju lastnikov zemljišč potrebovali eno leto, medtem ko je bila zamisel stara že več desetletij. Prvi dve zavarovani plezalni poti, ki so ju odprli lani, sta v Mojstrano privabili pet tisoč planincev, kot pravi Matjaž Podlipnik, koordinator turistične ponudbe v slovenskem planinskem muzeju in Turizmu Kranjska Gora, pa jih bo do konca letošnje sezone najmanj pol več, okoli 8.000. Ob tem verjame, da bo za planince vabljiva tudi nova ferata v Gozdu - Martuljku. Kot je dejal, sta atraktivni mojstranški ferati zanimivi tako za bolj kot za manj izkušene planince, prav tako za popolne začetnike.

V naših gorah le osem ferat

Ferate so do okoli 300 metrov visoke zavarovane plezalne poti, ki so jih prvi izdelali italijanski alpini – vojaki planinci v prvi svetovni vojni. Ti so se morali za nadzor nad dolinami hitro in varno povzpeti na vrhove dolin, od koder so imeli dober razgled in so lahko nadzirali vojaško pomembne točke. Po koncu prve svetovne vojne so ferate ostale opremljene z vso potrebno opremo, od jeklenic do klinov in lestev, zato so jih začeli uporabljati planinci, ki so kasneje zanje prevzeli tudi skrb za vzdrževanje. Podlipnik pravi, da je zdaj v slovenskih Alpah najbolj znana Kopišarjeva jeseniška ferata skozi Prisankovo okno, po njegovih podatkih pa imamo v Sloveniji zdaj skupaj osem ferat. Zaradi sprememb življenjskega sloga v zadnjih desetletjih so bile ferate v gorah manj obiskane, ljubiteljem pa so zdaj z ureditvijo zavarovanihplezalnih poti, ki imajo izhodišče v dolinah in v neposredni bližini cest, približali tovrstne planinske užitke. Župan Hrovat poleg tega pravi, da se na ta način ustvarjajo tudi razmere za izvajanje vodniške službe. Nekoč je bilo v dolini več kot 30 vodnikov, zdaj pa od tega živi le kakšna družina, je dejal Hrovat.

Blaž Račič 

eXTReMe Tracker